Alojza Kovšco, ki je ostal brez vseh funkcij v državni politiki, zdaj ga “preganjajo” “naciji, krti in agenti BND-ja” – Njegovi sledilci na družbenih omrežjih pa ugotavljajo, da “Kovšca sicer ni fen Mitra Mirića, saj preferira Šerifa Konjevića” – TOPNEWS.si

Alojza Kovšco, ki je ostal brez vseh funkcij v državni politiki, zdaj ga “preganjajo” “naciji, krti in agenti BND-ja” – Njegovi sledilci na družbenih omrežjih pa ugotavljajo, da “Kovšca sicer ni fen Mitra Mirića, saj preferira Šerifa Konjevića”

Alojza Kovšco, ki je ostal brez vseh funkcij v državni politiki, zdaj ga “preganjajo” “naciji, krti in agenti BND-ja” – Njegovi sledilci na  družbenih omrežjih pa ugotavljajo, da “Kovšca sicer ni fen Mitra Mirića, saj preferira Šerifa Konjevića”

Alojz Kovšca ima za sabo kar zajetno politično kariero. Od leta 2007 je član Državnega sveta Republike Slovenije, od decembra 2017 tudi njegov predsednik. Od njene ustanovitve je predsednik Gospodarsko aktivne stranke (GAS), ki na volitvah ni nikdar presegla parlamentarnega praga. 4. decembra 2021 sta se stranki GAS in Stranka modernega centra združili v enotno stranko, Kovšca je postal njen podpredsednik. Konec avgusta je napovedal kandidaturo za predsednika republike na predsedniških volitvah 2022, a nato od nje odstopil. Zdaj pa je ostal brez fincije v državni politiki, kljub temu pa je ostal aktiven na družbenih omrežjih. “Slovenija je gostoljubna dežela. No, z izjemo nekaj nacijev, krtov in tajnih agentov BND, ki jim spodnji kulturno-obogatitveni zapisi “bratstva i jedinstva” niso po volji,” je zapisal Kovšca.

Alojz Kovšca slovenski obramboslovec, politik in urar ima sicer za sabo zanimivo življensko in poklicno pot. Rodil se je 13. september 1965 v Čapljini, v štiričlansko družino častnika Jugoslovanske ljudske armade. Maturo je opravil na ljubljanski Vojaški gimnaziji Franca Rozmana-Staneta, nato pa študiral na Vojaški akademiji v Beogradu in Banja Luki. Prostovoljno je malo pred diplomo, 2. junija 1988, zapustil JLA. Leta 1996 je na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ob urarskem delu pri 31 letih diplomiral iz obramboslovja in prejel študentsko Prešernovo nagrado. Kasneje se je še dodatno izobraževal kot urar in zlatar.

 

Leta 1988 se je zaposlil kot programer v Mercatorju, kjer je ostal štiri leta. Vmes je sodeloval pri osamosvojitvenih dogodkih in bil kasneje odlikovan s Srebrno Maistrovo medaljo. Po vojni se je zaposlil pri ljubljanskem urarju, sorodniku[navedi vir] Stanetu Kajfežu, opravil urarski pomočniški izpit ter izpit za trgovskega poslovodjo in kasneje odprl lasten obrat. Urarsko in zlatarsko strokovno poklicno izobrazbo je pridobil v Celju (urar in zlatar-filigranist), nato pa pri Obrtni zbornici Slovenije opravil še urarski mojstrski izpit.

Z ženo vodita zlatarsko in urarsko podjetje. Po karieri v državni politiki zdaj menda pomaga ženi v gostilni – piceriji. Se je aktivno vključil tudi v obrtniško politiko; je član Območne obrtne zbornice Ljubljana-Bežigrad, ki ji je nekaj časa tudi predsedoval. Je član Upravnega odbora zbornice, predsednik Komisije za razdelitev članarine in predsednik Odbora za gospodarstvo.

COMMENTS

Wordpress (0)