Norveška in Nemčija, po eksplozijah na plinovodih Severni tok 1 in 2, okrepili nadzor v Severnem in Baltskem morju
Nemška policija po nedavnih eksplozijah na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju, po katerih v Evropo prihaja ruski plin, z vsemi razpoložljivimi sredstvi patruljira v Severnem in Baltskem morju, je včeraj sporočila nemška notranja ministrica Nancy Faeser, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Trenutne grožnje jemljemo resno in se varujemo,” je za nemški časnik Sueddeutsche Zeitung povedala notranja ministrica Nancy Faeser ob domnevi, da so bili nedavni incidenti v Baltskem morju posledica sabotaže. Ruski plinski velikan Gazprom trdi, da je po eksploziji dveh cevovodov pod Severnim morjem ušlo 800 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina.
Russian gas giant Gazprom says 800 million cubicmetres of natural gas had escaped after explosions hit two pipelines under the North Sea pic.twitter.com/2IaZRMcGFD
— TRT World Now (@TRTWorldNow) September 30, 2022
Do poteze nemških oblasti prihaja po tem, ko so ta teden na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju odkrili štiri mesta uhajanja plina. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanje povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva. Videti je tudi, da je šlo za namerno dejanje, navaja današnje dansko-švedsko poročilo.
Medtem je Norveška, ki je sredi letošnjega leta postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, danes v luči nedavne domnevne sabotaže plinovodov Severni tok sprejela vojaško pomoč Francije, Nemčije in Velike Britanije za zaščito svojega naftnega in plinskega sektorja.
Če si bodo ta veliki začeli med sabo onesposabljati kritično infrastrukturo, poleg plinovodov npr. še baltski električni kabel ali bog ne daj atlantske in pacifiške optične kable, bomo kmalu v kameni dobi, in to brez jedrske vojne.
— Matjaž Leskovar (@MatjazLeskovar) September 30, 2022
Norway’s armed forces stepped up patrols of the country’s energy facilities and NATO allies rushed to offer help, as the sabotage of key gas pipelines raised the stakes in Europe’s energy conflict with Russia https://t.co/ZIS6PsAIjz
— Bloomberg (@business) September 30, 2022
Norveška, ki je sredi letošnjega leta postala največja dobaviteljica zemeljskega plina Evropi, je v luči nedavne domnevne sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju sprejela vojaško pomoč Francije, Nemčije in Velike Britanije za zaščito svojega naftnega in plinskega sektorja, je včeraj sporočil norveški premier Jonas Gahr Store.
After the gas leak in the Baltic Sea, the Norwegian Armed Forces are now more present and visible in the areas around our oil and gas installations. The photo shows the coast guard vessel KV Sortand on patrol in front of Troll gassfield.
Photo: Norwegian Armed Forces pic.twitter.com/XncNXOXzp5
— Forsvarsdepartement (@Forsvarsdep) September 30, 2022
“Z našimi zavezniki se pogovarjamo, da bi povečali (vojaško) prisotnost v norveškem sektorju, in sprejeli smo nemški, francoski in britanski prispevek,” je na novinarski konferenci povedal norveški premier, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novica prihaja nekaj dni po odkritju štirih mest uhajanja plina na plinovodih Severnega toka v Baltskem morju, po katerih v Evropo prihaja ruski plin.
Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanje povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva. Videti je tudi, da je šlo za namerno dejanje, navaja včerajšnje dansko-švedsko poročilo.
“Razumem, da so ljudje zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih lahko imele razmere v Baltskem morju, in da bi se kaj podobnega lahko zgodilo z naftnimi napravami,” je dejal Gahr Store in zatrdil, da za zdaj ni znakov, da bi bil norveški naftni sektor ogrožen. Iz Osla so sicer že v torek sporočili, da bodo zaradi domnevne sabotaže v Baltiku okrepili varnost svojih naftnih in plinskih objektov.
Gahr Store je danes dejal, da sta bili v bližino naftnih ploščadi poslani dve plovili norveške obalne straže, območje pa naj bi bilo tudi pod nadzorom iz zraka. Norveška ima sicer obsežno, skoraj 9000-kilometrsko mrežo plinovodov. Ta dolžina v grobem ustreza razdalji med Oslom in Bangkokom.
Rusija torej za sabotažo obtožuje ZDA, namestnik ameriške veleposlanice Richard Mills pa je Moskvo obtožil, da spodbuja teorije zarote. “Rusija želi odvrniti našo pozornost od obravnave glavnega vprašanja, ki je nadaljevanje agresije proti Ukrajini in uničevanje civilne infrastrukture na ukrajinskem suverenem ozemlju,” je dejal Mills.
The damaged Nord Stream pipes contained 778 million cubic meters of gas
That would be enough to meet three days’ supply for Germany https://t.co/a73iO55lyv
— Bloomberg (@business) September 30, 2022
Poškodovane cevi Severnega toka so vsebovale 778 milijonov kubičnih metrov plina. To bi zadostovalo za tridnevne zaloge Nemčije
Rusija je sicer v petek v Varnostnem svetu ZN pričakovano vložila veto na predlog resolucije ZDA in Albanije, ki bi obsodila rusko priključitev štirih ukrajinskih regij. Proti je glasovala le Rusija, Kitajska pa se je skupaj z Indijo vzdržala. Vzdržala sta se tudi Brazilija in Gabon.
ZDA so osnutek resolucije Varnostnega sveta vložile skupaj z Albanijo nekaj ur po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sporočil, da si je Moskva priključila ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, kjer so pred tem potekali mednarodno nepriznani referendumi.
“Varnostni svet je bil ustanovljen prav za to, da brani suverenost, varuje ozemeljsko celovitost ter spodbuja mir in varnost,” je na začetku zasedanja dejala veleposlanica ZDA pri ZN Linda Thomas-Greenfield.
“ZN so bili zgrajeni na ideji, da nikoli več ne bo dovoljeno, da bi ena država s silo vzela ozemlje druge države,” je dejala in pozneje obljubila glasovanje o tej resoluciji še v Generalni skupščini ZN.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija se je pritožil, da je iskanje obsodbe ene od petih stalnih članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico veta, brez primere.
“Ali resno pričakujete, da bo Rusija obravnavala in podprla takšen osnutek? In če ne, potem se izkaže, da nas namerno spodbujate k uporabi pravice veta, da bi potem lahko govorili o Rusiji, ki to pravico zlorablja,” je dejal Nebenzija.
Kitajski veleposlanik Zhang Jun se je pri glasovanju vzdržal. “Treba je zaščititi suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav,” je dejal in dodal, da Kitajska poziva vse vpletene strani, naj bodo zadržane, se vzdržijo dejanj, ki dejansko povečujejo napetosti, in pustijo prostor za rešitev z diplomatskimi pogajanji.
Britanska veleposlanica Barbara Woodward je dejala, da je glasovanje v Varnostnem svetu pokazalo, da je Putinova priključitev ukrajinskega ozemlja fantazija, ki nima pravnega učinka. “Nobena druga članica Varnostnega sveta ne priznava ruskega poskusa nezakonite priključitve ukrajinskega ozemlja. Ruski veto tega ne spremeni,” je dejala.
Po vetu je na zahtevo Rusije potekalo še zasedanje Varnostnega sveta o uhajanju plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2, ki povezujeta Rusijo z Evropo pod Baltskim morjem.
Nebenzija je v tej razpravi govoril o domnevnih Natovih vajah in premikih helikopterjev na tem območju ter citiral februarsko izjavo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je ob takratnem obisku nemškega kanclerja Olafa Scholza dejal, da bo v primeru ruske invazije poskrbel, da Severnega toka 2 ne bo več.