Zakaj Miro Cerar, ko gre za predsedniške volitve, ne bo ponovil Pahorjeve “formule”

Ustavni pravnik in nekdanji premier Miro Cerar je na družbenih omrežjih sporočil, da ne bo kandidiral za predsednika republike. Zapisal je, da je po dobrih dveh letih od umika iz politike svojo pozornost usmeril v strokovno dejavnost, pedagoško in znanstveno delo ter k družini, bo pa ostal družbeno aktiven strokovnjak in državljan.

Cerar je zapisal, da ga je zadnjih nekaj mesecev več ljudi iz civilne družbe nagovarjalo, naj na letošnjih jesenskih volitvah kandidira za funkcijo predsednika države. Cerar se očitno ni odločil, da bi ponovil recept sedanjega Boruta Pahorja.

Pahor je leta 2008 je stranko Socialni demokrati popeljal do zmage na volitvah in nato postal predsednik 9. vlade Republike Slovenije. Mandat njegove vlade sta zaznamovala predvsem podpis arbitražnega sporazuma in afera s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Pahorjeva vlada je 20. septembra 2011 prejela nezaupnico v Državnem zboru Republike Slovenije.

Pahor je na sledečem kongresu stranke, kjer mu delegati niso zaupali ponovnega mandata predsednika stranke, napovedal kandidaturo na volitvah predsednik Republike Slovenije v letu 2012. Na volitvah je Pahor zmagal v prvem in nato še v drugem krogu proti tedanjemu predsedniku Danilu Türku. Funkcijo je začel opravljati 23. decembra 2012. Za ponovno kandidaturo se je odločil leta 2017 in v drugem krogu proti Marjanu Šarcu osvojil še drugi mandat na mestu slovenskega predsednika.

Tudi Miro Cerar je bil izvoljen za poslanca, njegova SMC pa je s 34,5 odstotka glasov in dotlej največjim številom izvoljenih poslancev (36) zmagala na parlamentarnih volitvah. 25. avgusta 2014 je Državni zbor Cerarja izvolil za predsednika vlade. Sestavil je levo-sredinsko koalicijo in 17. septembra pričel z vodenjem vlade

14. marca 2018 je Cerar kot predsednik vlade odstopil, ker je menil, da je bila odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o gradnji drugega tira, na katerem je vladni projekt gradnje drugega tira dobil 53-odstotno podporo, »kaplja čez rob« v smeri neupravičene podpore vsem tistim, ki so želeli projekt preprečiti.

https://twitter.com/BozoPredalic/status/1544778457258856452

“Ker je šlo za resne pobude odgovornih državljank in državljanov, sem se zavezal, da bom o tem resno razmislil,” je zapisal. A se je po temeljitem razmisleku odločil, da na prihajajočih volitvah ne bo kandidiral.

Zapisal je, da je po dobrih dveh letih njegovega umika iz politike svojo pozornost pretežno usmeril v strokovno dejavnost, v pedagoško in znanstveno delo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter k svoji družini. Dodal je, da so to področja na katerih zdaj uresničuje svojo temeljno poklicno ter osebno zavezo in poslanstvo. “Seveda pa bom tudi v prihodnje ostal družbeno aktiven strokovnjak in državljan ter si prizadeval za dvig slovenske politične in pravne kulture ter za uspešen razvoj Slovenije,” je še zapisal.

Vsem, ki so ga nagovarjali h kandidaturi in so ga bili pri njej pripravljeni podpreti, se je zahvalil za zaupanje.

Da se bo kot neodvisni kandidat podal v predsedniško tekmo, je danes tudi uradno napovedal glasbenik Gregor Bezenšek. Poleg njega so doslej boj za položaj predsednika oziroma predsednico države napovedali tudi odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik, podpredsednica Gibanja Svoboda in nekdanja veleposlanica Marta Kos ter donedavni zunanji minister in poslanec SDS Anže Logar. Da se bo podal v predsedniško tekmo, je napovedal tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki pa naj bi svojo kandidaturo podrobneje predstavil jutri. Kandidiral naj bi s podpisi volilcev, podpira ga tudi klub neodvisnih županj in županov.