Velika skrivnost o letu ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Peking – Letalo, ki je bilo na poti v Peking, se je sinoči obrnilo na pol poti do Pekinga in se vrnilo v Moskvo
Lavrov je bil sinoči na pol poti do Pekinga, ko se je njegovo letalo nenadoma obrnilo in se vrnilo v Moskvo poroča nemški Bild. Ni jasno, ali ga je Putin poklical nazaj ali se je kitajska stran “prehladila”. “Svet je zmeden: ali Peking ni želel sprejeti Putinovega zunanjega ministra , ali mu je Putin ukazal, da mora nazaj, ker doma v Moskvi gori hiša?, se sprašuje nemški Bild.
Lavrov was halfway to Beijing last night when his plane turned around abruptly and returned to Moscow @BILD reports. Unclear if Putin called him back or Chinese side got cold feet https://t.co/f9cCJBVSfY
— Noah Barkin (@noahbarkin) March 17, 2022
Flüge können problemlos heutzutage nachverfolgt werden. Hier hast du aber eine sehr zuverlässige Quelle 😊👇https://t.co/As5ERpTISg
— Wong Gammelin🇪🇺 (@WongGammelin) March 17, 2022
Letalo ruske vlade, ki se je obrnilo nad Novosibirskom, je sinoči pristalo v Moskvi, potem ko je v zraku preživelo 8 ur. Je morda odpovedan let posledica dejstva, da se bosta ameriški predsednik Joe Biden in njegov kitajski kolega Xi Jinping namreč danes po telefonu govorila o ruski invaziji na Ukrajino. Prav danes sicer mineva osem let od formalne ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim.
Joe Biden to warn Xi Jinping of US retaliation if China acts to support Russia https://t.co/9IATXnqZ4j
— Financial Times (@FT) March 18, 2022
Pogovor med Bidnom in Xijem nakazuje, da komunikacijski kanali med ZDA in Kitajsko ostajajo odprti, so pred pogovori sporočili iz Bele hiše. Voditelja bosta predvidoma govorila tudi o drugih vprašanjih skupnega interesa.
China’s position on the Ukraine issue is above-board, objective, fair, and beyond reproach. pic.twitter.com/aYsQUQf2jA
— Spokesperson发言人办公室 (@MFA_China) March 17, 2022
Kitajska doslej ni jasno obsodila ruske invazije na Ukrajino, Peking v Generalni skupščini ZN tudi ni podprl resolucije z obsodbo napada, temveč se je vzdržal. So pa na Kitajskem zanikali ameriške navedbe, da je Rusija, proti kateri je Zahod uvedel ostre sankcije, prosila za gospodarsko in vojaško pomoč Pekinga.
V ponedeljek se je sicer Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan v Rimu srečal z visokim kitajskim zunanjepolitičnim predstavnikom Yang Jiechijem.
Zhao Lijian tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva pa se je danes takole cinično pošalil iz pretiravanja Zahoda v sankcijah proti Rusiji: “Slišal sem, da celo sankcionirajo mačke, pse in drevesa Rusije. Prepovedujejo tudi Labodje jezero Čajkovskega, ki je umrl pred več kot 100 leti. Kaj je narobe s Čajkovskim in njegovimi skladbami?”
Zhao Lijian: I hear that they even sanction cats, dogs and trees of Russia. They also ban the Swan Lake of Tchaikovsky, who passed away over 100 years ago. What's wrong with Tchaikovsky and his compositions? pic.twitter.com/YqGDuKKiTU
— Xiao Yewen (@XiaoYewen) March 17, 2022
Medtem pa danes mineva tudi osem let od formalne ruske priključitve Krima. Ruski predsednik Vladimir Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal ukaz o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja. Mednarodna skupnost te priključitve ne priznava. Pred obletnico je Putin v četrtek ocenil, da so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna.
News Analysis: By labeling Vladimir Putin a "war criminal," President Biden personalized the conflict and showcased an effort to isolate the Russian leader. https://t.co/1I4fyjdCPm
— The New York Times (@nytimes) March 18, 2022
The fundamental way out of the #UkraineCrisis is dialogue and negotiation, rather than “rules-based order” unilaterally defined according to one’s own standards, still less coercing others to pick sides and creating the chilling effect of dividing countries into friend or foe.
— Zhang Meifang张美芳 (@CGMeifangZhang) March 17, 2022
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je pred dnevi dejal, da je bilo v sporu med Rusijo in Ukrajino kršeno osnovno načelo mednarodnega reda, da “velike države ne morejo ustrahovati malih držav” . Tukaj je komentar kitajskega MZZ: “Temeljni izhod iz “ukrajinske krize” je dialog in pogajanja, ne pa “red, ki temelji na pravilih”, ki je enostransko opredeljen v skladu z lastnimi standardi, še manj pa prisili druge, da se odločijo za stran, in ustvarjajo grozljiv učinek delitve držav na prijatelje ali sovražnike. Svet potrebuje mir, ne vojne; poziva k pravičnosti, ne hegemoniji; stremi k sodelovanju, ne konfrontaciji. To je tisto, na kar upa velika večina držav na svetu”.
Kmalu po priključitvi Krima so se začele vse bolj zaostrovati razmere tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so nadzor prevzeli proruski separatisti.