(INTERVJU) Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji Timur Ejvazov o učinkovitosti ruskega cepiva proti Covidu 19 Sputnik V in o optimizmu glede prihodnosti dvostranskih odnosov med Slovenijo in Rusko federacijo po premaganju pandemije koronavirusa

Gospod veleposlanik Ejvazov, mineva leto dni odkar ste prevzeli posle izrednega in pooblaščenega veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Kakšni so vaši vtisi in kako bi ocenili prvo leto službovanja v Sloveniji?

Dober dan! Res je, da je preteklo že celo leto. Lahko s prepričanostjo povem, da je to bilo zelo natrpano obdobje, polno s pomembnimi in značilnimi dogodki. Kljub omejitvam, ki smo jih vsi morali upoštevati v zvezi z epidemijo koronavirusa, sem imel vrsto sestankov z več predstavnikov najvišjega slovenskega vodstva. Rečeno v diplomatskem jeziku, ugotavljam napredovanje rusko-slovenskega političnega dialoga, kot tudi gospodarskega in kulturno humanističnega partnerstva s Slovenijo.

Ruska federacija ima gotovo interes za Slovenijo, ki velja za najbolj zahodno slovansko državo v Evropi in ji je tradicionalno v večinskem javnem mnenju naklonjena. Kako bi po letu dni službovanja v Sloveniji ocenili slovensko ruske odnose?

Rusko-slovenske odnose bi označil za tradicionalno dobrohotne in prijateljske. Stiki, ki sem jih omenil, celo pod pogoji protiepidemskih omejitev, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, pričajo o večji zainteresiranosti naših dveh držav za krepitev povezav. Rad bi dodal, da se zelo intenzivno razvija dialog tudi s predstavniki lokalnih oblasti, slovenskimi mesti in občinami, nevladnimi organizacijami, novinarji in izvedensko skupnostjo, mladinskimi in veteranskimi združenji, poslovnimi krogi, kulturniki in umetniki, znanstveniki in šolniki ter ruskimi rojaki, ki živijo v Sloveniji. Istočasno pa je treba omeniti, da so dogodki, ki so bili načrtovani za letošnje leto, vključno z obiski ruskih in slovenskih delegacij, bili prestavljeni za kasnejše termine, ko se bo razjasnila situacija s koronavirusom.

Praktično dva meseca po vašem nastopu na veleposlaniško funkcijo je Slovenija razglasila epidemijo koronavirusa, ki je prizadel cel svet, tudi Rusko federacijo. Predvidevam, da je to zaznamovalo tudi vaše delo oziroma kako poteka delo diplomacije v tako oteženih razmerah.

V diplomaciji, tako kot tudi v več drugih strokah, nova resničnost sili k iskanju nestandardnih pristopov do izvajanja zastavljenih nalog. Kot je znano, je diplomacija umetnost možnega. Lahko zagotovim bralkam in bralcem, da sta ruska diplomatska služba in veleposlaništvo, ki ga vodim, kos tem izzivom. V veliki meri smo prešli na delovanje na on line način. Videokonference v Zoomu in GoogleMeetu so postali pravilo v našem življenju. Povečal se je obseg dopisovanja, bistveno bolj prisotni smo na spletnih družbenih omrežjih. Naučili smo se, da učinkovito koristimo nove inštrumente, da bi zapolnili lakune v osebnih stikih, ki so, kot se je zdelo, nenadomestljivi v diplomatski praksi, kakor – in to bi rad ponovil – tudi praktično na vseh področjih življenja.

Obenem pa obstajajo tudi dogodki, ki jih zaradi objektivnih razlogov preprosto ni mogoče izvesti v virtualni obliki. Eden takih pomembnejših dogodkov so spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, ki jih vsako leto organizirajo Veleposlaništvo, Društvo Slovenija Rusija in občina Kranjska Gora. Ob upoštevanju vseh omejevalnih predpisov je dogodek bil izveden letošnjega julija, udeležili so se ga najvišji predstavniki slovenskega vodstva, vodje diplomatskih predstavništev, tukajšnje veteranske organizacije, ruski rojaki in predstavniki javnosti.

Ruska federacija je medtem razvila cepivo proti Covidu 19 Sputnik 5, ki je predmet velikega zanimanja in so ga nekatere države že naročile oziroma kupile pri vas. Se je morda na vas obrnila tudi slovenska stran in pokazala zanimanje za uvoz in uporabo omenjenega zdravila?

«Sputnik V» je prva na svetu registrirana vakcina na podlagi dobro preučene platforme vektorja adenovirusa človeka. Sedaj je med najboljšimi vakcinami kandidatkami na seznamu Svetovne zdravstvene organizacije. Kliničnih preizkusov Sputnika V se je v Rusiji udeležilo 40 tisoč prostovoljcev. Visoka učinkovitost vakcine je potrjena v rezultatu analize podatkov v končni točki kliničnih raziskovanj.

Zaprosila za nakup več kot 1,2 mlrd odmerkov vakcine je poslalo dobrih 50 držav. Od slovenskih partnerjev na uradni ravni takih zaprosil do zdaj ni bilo. Obenem pa posamezni Slovenci se zanimajo za Sputnik V in na nas naslovijo vprašanja o vakcinaciji z ruskim zdravilom.

Ko ste nastopili funkcijo kot profesionalni diplomat, se je veliko ugibalo o tem, kakšne bodo prioritete Ruske federacije oziroma prioritete vašega mandata v Sloveniji?

Prioriteta ruske zunanjepolitične službe je vedno bilo in ostaja graditev dobrososedskih in obojestransko koristnih odnosov z vsemi brez izjem državami mednarodne skupnosti. Načela spoštovanja in upoštevanja interesov naših partnerjev so zapisana v temeljnih dokumentih, na podlagi katerih se gradi delovanje Ministrstva za zunanje zadeve Rusije. V Sloveniji smo pripravljeni, da popolnima uresničujemo omenjena načela, zlasti ob upoštevanju obojestranske zainteresiranosti za krepitev in razvijanje vseh vidikov naših odnosov.

Rusko tržišče slovenskim poslovnežem ponuja poleg 200 milijonskega trga tudi priložnosti za vstop na tržišče evrazijske gospodarske skupnosti. Se vam zdi oziroma imate občutek, da Slovenija dovolj koristi priložnosti na teh trgih?

Predvsem predlagam, da pretehtamo prednosti, ki se ponujajo v okviru Evroazijske gospodarske zveze (EAGZ) – mednarodne organizacije regionalne gospodarske integracije, katere članice so poleg Ruske federacije tudi Armenija, Belorusija, Kazahstan in Republika Kirgizija. EAGZ je velikanski skupni trg, kot ste omenili, s skoraj 200 milijonskim prebivalstvom in skupnim BDP, ki znaša okrog 2 bilijona ameriških dolarjev. Lanskega leta je obseg izvoza vseh 5 članic Zveze s tretjimi državami znašal 490,6 milijard USD, skupni obseg izvoza pa 262,8 milijard USD.

Za primerjavo navedem podatke Statističnega urada Republike Slovenije, v skladu s katerimi se je v prvih treh mesecih letošnjega leta dvostranska blagovna menjava zmanjšala za 13% na letni ravni in znašala 924,4 milijonov evrov, ob tem se je slovenski izvoz v Rusijo zmanjšal le za 0,1% (do 648,5 milijonov evrov), pozitiven saldo Slovenije v trgovini z Rusijo pa je v tem obdobju dosegel 371,6 milijonov evrov.

V EAGZ, tako kot v Evropski uniji, je zagotovljena svoboda gibanja blaga, storitev, kapitala in delovne sile, kot tudi izvajanje koordinirane in usklajene politike v gospodarskih panogah. Ob upoštevanju sodobnih teženj v pristojnost EAGZ je vključena nova usmeritev in sicer digitalna agenda. EAGZ je zavzela ugleden položaj v sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov. Uspelo ji je, da se na učinkovit način vgradi v novo svetovno gospodarsko arhitekturo, ki se zdaj oblikuje.

Kar se tiče koristi, ki bi jo lahko Slovenija potegnila iz priložnosti na teh trgih. Na splošno, ne glede na vse obstoječe težave, se trgovinsko in gospodarsko sodelovanje med našima državama razvija naprej. V zvezi z omenjenim bi rad izkoristil to priložnost in se obrnil na slovenska podjetja, ki še niso sprejela odločitve o skupnih, z Rusijo, investicijskih projektih. Sedaj so v naši državi vzpostavljeni zelo ugodni pogoji za pritegnitev tujih naložb, to so trdna zakonodajna podlaga, konkurenčni visokokvalificirani kadri, nižji tečaj rublja proti osnovnim svetovnim valutam, bogati viri naravnih surovin in razvita infrastruktura, Ta dejstva, mimogrede, že zdavnaj in uspešno koristijo slovenska podjetja, ki nadaljujejo s pospeševanjem rasti svojih proizvodnih kapacitet v Rusiji. Za primer bi rad navedel družbo Krka, ki velik del svojih zdravil proizvaja v svoji ruski tovarni v občini Istra Moskovske pokrajine. Ob tem je potrebno omeniti, da je glavni poudarek na lokaliziranju proizvodnje visokotehnoloških produktov na ozemlju Ruske federacije v luči politike nadomeščanja uvoza. Tuja podjetja, ki vzpostavljajo svoje proizvodnje v Rusiji, se znajdejo v bolj ugodnem položaju v primerjavi s partnerji, ki se ukvarjajo izključno z izvozom v Rusijo. Prvi lahko sodelujejo pri javnih razpisih pod enakimi pogoji, kot lokalna podjetja, v posameznih industrijskih panogah pa tudi v državnih programih spodbujanja izvoza in so bolj zaščitena proti sukanjem valutnih tečajev.

Slovenija se je v zadnjem času vsaj glede zunanje politične orientacije precej povezala z državami Višegrajske skupine. Kako ocenjujete to dejstvo in kako Ruska federacija gleda na Višegrajce?

Ruska federacija ima do vseh držav spoštljiv odnos. Lahko navedem odlomek iz Koncepta zunanje politike Ruske federacije, v eni izmed točk, v kateri je med drugim zapisano, da »…so zunanjepolitične dejavnosti Ruske federacije usmerjene v razvoj dvostranskih in večstranskih odnosov obojestransko koristnega in enakovrednega partnerstva«. Na podlagi tega dokumenta in ob upoštevanju splošno priznanih načel in norm mednarodnega prava naša država sledi svoji zunanjepolitični liniji. Če gre za Višegrajsko skupino, lahko povem, da poskušamo graditi pragmatične, transparentne, večplastne in predvidljive odnose z vsemi državami te skupine. Če je za Slovenijo v njeni zunanjepolitični dimenziji po vašem mnenju ugodno, da se usmeri podobno k članom Višegrajske skupine, čeprav, če sem iskren, se ne strinjam povsem s to trditvijo, potem je to izključna pravica slovenskega vodstva. Kot sem že omenil, je naše sodelovanje v vsakem primeru edinstveno in cenimo zainteresiranost Slovencev za razvoj in krepitev stikov praktično na vseh področjih.

Gospod veleposlanik Ejvazov, kmalu po začetku mandata ste bili na obisku v Petrolu in se srečali s predsednico uprave Petrola Nado Drobne Popović. Kakšni so interesi Ruske federacije glede sodelovanja s Slovenijo na energetskem področju?

Ruska federacija ima na področju energetike dolgoletne in močne vezi z Republiko Slovenijo. Še v časih odnosov nekdanjih ZSSR in Jugoslavije je bila Slovenija neprekinjeno in redno oskrbovana z mineralnimi gorivi, naftnimi derivati in zemeljskim plinom. Slovenski podjetji Petrol d.d. in Geoplin d.o.o. sta naša dolgoročna in zanesljiva partnerja. Obe omenjeni podjetji sta glavna prejemnika in distributerja mineralnih produktov iz Rusije. Zainteresirani smo za nadaljnji razvoj obojestransko koristnega sodelovanja na tem področju in pripravljeni ponuditi dodatne količine nafte in plina slovenskim potrošnikom, če se pojavi takšna potreba. Potreba po zemeljskem plinu pa se bo nedvomno pojavila v povezavi z načrti slovenske vlade za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za kar bo treba opustiti uporabo premoga in lignita v termoelektrarnah in ju nadomestiti z veliko bolj »okolju prijaznim« zemeljskim plinom, ki ga lahko uporabljamo kot gorivo za različne vrste prevoza ter kot surovino v kemični in metalurški industriji.

Še ena alternativa za zagotovitev prehoda v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja je jedrska energija, v kateri je Ruska federacija ena izmed vodilnih držav na svetu. Povem samo, da trenutno dve tretjini svetovnih jedrskih elektrarn gradijo ruska podjetja. Upam, da bo državna korporacija Rosatom, če bo sprejeta odločitev o gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) v Sloveniji, povabljena k mednarodnemu razpisu in lahko ponudila svoje napredne tehnologije na področju jedrske energetike.

Kaj bodo vaše glavne prioritete v prihodnjem letu oziroma do konca vašega mandata v Sloveniji? Kakšen je po vaši oceni potencial slovensko ruskih odnosov in predvsem, kako bi po vaši oceni lahko povečali blagovno menjavo?

Optimistični smo glede prihodnosti naših dvostranskih odnosov po premaganju pandemije koronavirusa, vključno z njihovo trgovinsko in gospodarsko komponento. Nadaljnjo krepitev poslovnega sodelovanja ne povezujemo toliko s povečanjem fizičnega obsega medsebojne trgovine, temveč z aktiviranjem skupnih inovativnih proizvodnih podjetij na obetavnih področjih, kot so telekomunikacije, informacijske in energetsko varčne tehnologije, farmacevtska, avtomobilska, lahka in lesna industrija, pa tudi kmetijstvo in gozdarstvo tako v Rusiji kot v Sloveniji, za kar obstajajo vsi predpogoji in je že ustvarjena solidna in trdna pravna podlaga. Ti skupni projekti bi se lahko uspešno uvrstili v ruske programe modernizacije in nadomestitve uvoza v industriji in agroindustrijski panogi.

Ob tej priložnosti bi rad prisrčno čestital bralkam in bralcem ob prihajajočem novem letu 2021! Naj se vse želje uresničijo, sreča spremlja vse, doma pa vladata udobje in harmonija! Uspeh, optimizem in samozavest naj vas ne zapustijo celo leto! Iskreno vsem želim dobro zdravje, dobro voljo in veliko osebno srečo!