“Ustavite Tanjug” – Zakaj je STA čez noč postala politični problem številka ena v državi? – Janez Janša se čudi nad visoko plačo direktorja STA Bojana Veselinoviča – TOPNEWS.si

“Ustavite Tanjug” – Zakaj je STA čez noč postala politični problem številka ena v državi? – Janez Janša se čudi nad visoko plačo direktorja STA Bojana Veselinoviča



“Ustavite Tanjug” – Zakaj je STA čez noč postala politični problem številka ena v državi? – Janez Janša se čudi nad visoko plačo direktorja STA Bojana Veselinoviča

Po neuspeli operaciji glede menjave direktorja RTVSLO in zapleti pri sprejemanju medijske zakonodaje, med katerimi je bila tudi novela zakona o STA, se je vlada zadeve tokrat očitno lotila “z drugimi, bolj učinkovitimi sredstvi”, preko denarja oziroma financiranja. Vlada namreč s približno dvema milijonoma evrov preko proračuna financira STA, ki sicer velik del svojega budžeta dosega s prodajo novic ostalim medijskim hišam.

Vse skupaj močno spominja na dogajanje v nekdanji Jugoslaviji, ko so se še pred razpadom Jugoslavije začeli nemiri na Kosovu. O dogajanju je poročala tiskovna agencija Tanjug. Ko so vesti prišle do vrha takratne zvezne politike, ki je sicer imela posebno izdajo jugoslovanske tiskovne agencije – tako imenovani “Rdeči Tanjug”, je eden od pomembnih politikov nekdanje države vzkliknil: “Ustavite Tanjug”.

Rdeči Tanjug je bil posebna izdaja Tanjuga za politično elito in izbrance in če smo nekoliko cinični je rešitev morda v tem, da bi STA imel posebno izdajo “Rdeča STA” za politike in funkcionarje  in običajno izdajo za navadne smrtnike oziroma medijske korporacije.

Razpravo o odmevni odločitvi vlade, da ustavi financiranje Slovenske tiskovne agencije, ki je včeraj zaposlovala slovensko politiko, je zvečer zasenčila informacija o visoki plači direktorja STA Bojana Veselinoviča. Predsednik vlade Janez Janša se je pozno zvečer odzval na polemiko na Twitterju, kjer je zapisal:

“Če to drži, ima direktor 100% državne @STA_novice večjo plačo kot kdorkoli v
@vladaRS. To verjetno tudi pojasni njegovo skrivanje finančnih izkazov.

Novico je prvi objavil Miro Petek, nekdanji novinar, poslanec SDS in direktor direktorata za medije na MK.

Na stran vlade se je postavil predsednik SMC Zdravko Počivalšek. “Vlada ima kot ustanoviteljica in družbenica pravico zahtevati podatke o fin.poslovanju agencij. Vodstvo STA pa ima dolžnost te posredovati. Kazanje mišic in reševanje osebnih zamer posameznikov ustvarja iz običajne uzance nepotreben konflikt, ki ni v interesu javnosti, ne vlade”.

Novinarji so izpostavili predvsem kolizijo stališča med poslansko skupino in predsednikom SMC.

“A prav razumem? SMC, Desus in NSi so sprejeli sklep vlade o ukinitvi financiranja STA, zdej pa se bunijo, da so to sprejeli? Pa dragi moji, a ste vi politiki al amebe, ki ne znajo brat in poznajo le črke v svojem podpisu?,” je zapisal uporabnik Twitterja pod psevdoninom “Megafotr”.

STA je postal predvsem v zadnjem času ključen medij za interpretacijo dogodkov v državi, saj ob krčenju stroškov redakcij večjih medijskih hiš, da ne govorimo o spletnih medijih, ki praktično ne pošiljajo več svojih novinarjev na teren in enostavno objavljajo “uradno” verzijo dogodkov, ki jo povzame STA. Zato ne preseneča, da je problem financiranja STA tako silovito zadel politiko in povzročil zelo polemične reakcije na družbenih omrežjih. Če je včasih veljalo, da kar ni objavljeno na televiziji, se ni zgodilo, danes v dobri elektronskih medijev in družbenih omrežij velja, da se ni zgodilo, vsaj v politiki ne, če ni objavljeno na STA.

 

Polemika, povezana z mediji, se pravzaprav vleče od poletja, ko je vlada javno objavila spremembe medijske zakonodaje, med katerimi je tudi novela zakona o STA.

Predlagane vladne spremembe zakona o STA so se nanašale predvsem na imenovanje nadzornikov in razreševanje direktorja STA. Po vladnem predlogu bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič že v 15 dneh od uveljavitve zakona. Zdaj državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev.

Spremembo so predlagatelji utemeljili z dejstvom, da je STA organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, zato tudi za organe STA predlagajo način imenovanja in razrešitve, kot velja v gospodarskih družbah. “S tem se zagotavlja tudi doslednejša odgovornost za vodenje in poslovanje STA,” navaja predlog. Med razlogi za predčasno razrešitev direktorja je po novem tudi izrečena nezaupnica večine članov nadzornega sveta direktorju, “če ni sposoben voditi STA”.

Za imenovanje odgovornega urednika pa se po predlogu uporabljajo določbe zakona, ki ureja medije.
Po novem v zakonu v členu, ki govori o načelih neodvisnosti in nepristranskosti, ne bi bilo več navedbe, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

Spreminjajo se tudi določila glede javne službe. Besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije bi se namreč iz javne selile v tržno dejavnost, del te pa bi bilo tudi objavljanje video klipov z novinarskih konferenc, skupaj z magnetogramom.

Drama, povezana s financiranjem STA, se bo ne glede na burne reakcije rešila v kratkem.
V ozadju pa je očitno problem, ker si aktualna vlada in koalicija glede na zakonsko ureditev ne more postaviti svojega direktorja. Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen), ki ga objavljamo spodaj, namreč ne omogoča ustanovitelju, torej vladi, da bi enostavno zamenjala člane nadzornega sveta in preko tega tudi novega direktorja družbe. Z zadnjo potezo preko financiranja je vlada očitno našla vzvod, preko katerega lahko ob daljši blokadi financiranja doseže notranje nezadovoljstvo in preko tega tudi vpliv na imenovanje direktorja.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)