(VIDEO) Janša priznal, da je vlada razmišlja tudi o tem, da pooblastila parlamenta prenese na vlado in ga razpusti – Janša tako posredno zagrozil poslancem, da jih bo razpustil, če ne bodo pridni – TOPNEWS.si

(VIDEO) Janša priznal, da je vlada razmišlja tudi o tem, da pooblastila parlamenta prenese na vlado in ga razpusti – Janša tako posredno zagrozil poslancem, da jih bo razpustil, če ne bodo pridni

(VIDEO) Janša priznal, da je vlada razmišlja tudi o tem, da pooblastila parlamenta prenese na vlado in ga razpusti – Janša tako posredno zagrozil poslancem, da jih bo razpustil, če ne bodo pridni

Janez Janša je poslance pozval k sodelovanju in priznal, da je vlada razmišljala o možnosti, da bi pooblastila iz DZ prenesla nase, kar ji omogoča ustava. Za to se ni odločila, je dejal in dodal, da pa DZ mora biti operativen. Janša je med vrsticami povedal, da je vlada podobno kot Viktor Orban v primeru Madžarske resno razmišljala o tem, da bi prenesla pooblastila iz DZ nase, kar ji omogoča ustava. Za to se ni odločila, je dejal in menil, da pa mora biti DZ operativen.

“Če bo kdo od nas pozitiven, boste morali vsi v izolacijo,” je posvaril, ko je poslancem predstavljal zakon s katerim vlada državljanom in gospodarstvu ponuja za tri milijarde evrov pomoči za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa. Janez Janša je dejal, da gre za prvi del nadaljevanke. “Vlada že pripravlja drugi paket,” je dejal.

Podobnega zakona DZ doslej še ni sprejemal, je dejal Janša. “V njem je polno interventnih ukrepov, kakršnih nobena vlada doslej v normalnem tržnem gospodarstvu ni nikoli predlagala,” je dejal Janša.

Povedal je, da smo epidemijo sprva podcenjevali, in spomnil na desettisoče mrtvih, ki jih je virus doslej že zahteval po svetu. Veliko ljudi je umrlo tudi v soseščini in tudi pri nas je virus zahteval že več življenj, kot je bilo mrtvih med pripadniki vojske in civilne zaščite v času osamosvojitvene vojne, je dejal.

Pomenljiva je razprava predsednika vlade Janeza Janše, ki je poslancem odkrito povedal, da so na vladi razpravljali tudi o možnosti prenosa pooblastil iz državnega zbora na vlado, kar praktično pomeni, da bi odločanje v času koronavirusa prevzela vlada in vladala z odloki. Vlada je o tem razpravljala in se je odločila, da ne predlaga prenosa pooblastil iz državnega zbora na vlado v smislu tistega člena ustave, ki to omogoča,” je med drugim dejal Janša.

“Tako resne so te stvari, ta epidemija vpliva tudi na siceršnje mednarodne odnose in bom rekel, razporeditve geostrateške moči po svetu, vse to ima na koncu tudi makroekonomske, mikroekonomske posledice in zaradi tega apeliram na vas, da daste vladi vsaj malo prostora za to, da se tudi s temi stvarmi ukvarja, da v prihodnje, če se le da, zagotovite funkcioniranje državnega zbora.

Slovenska ustava predvideva tudi druge možnosti za takšno situacijo. Vlada je o tem razpravljala in se je odločila, da ne predlaga prenos pooblastil iz državnega zbora na vlado v smislu tistega člena ustave, ki to omogoča. Seveda pa mora biti državni zbor za to operativen, ker če ni operativen, če se ne bo možno sestajati na daljavo, če je samo nekdo od nas jutri testiran kot pozitiven, potem ne vem, morate vsi v izolacijo in država bo brez možnosti odločanja v realnem času v situacijah, ki vsaj še nekaj tednov ne bodo lažje, ampak bodo težje, od tega kar srečujemo danes. Zato je to izjemno pomembno, se pravi, ravno tako kot ta zakon, ki je pred vami, je pomemben zakon o spremembi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, da ne bo treba čakati v nedogled, tedne, da se nek zakon uveljavi. In enako pomemben je, poglejte, je pomemben tudi sprejem vašega poslovnika. Ker če se državni zbor ne more sestati in pooblastila niso prenesena in vlada tega ni predlagala, potem bomo dobili nek vakuum, kjer ne bo nekoga, ki bi lahko realno ukrepal v realnem času, samo pravniki bodo pisali ekspertize, na koncu pa bo škoda za vse. Toliko še enkrat apeliram na vse, tudi na opozicijo,” je med drugim dejal Janša.

Razmišljanje o razpustitvi parlamenta ni ostalo neopaženo v razpravah med poslanci predvsem iz vrst Levice.
Miha Kordiš: “Od prvega večera svojega vladanja je nova oblast pokazala, kako razume krizo koronavirusa – kot priložnost za to, da izpelje udar. Medtem ko je celotna država v epidemiji, je gospod Janez Janša v vojni. Saj smo ga lahko slišali na današnjem uvodnem govoru. Iz tega govora smo lahko izvedeli tudi, s kom je v vojni – z izvoljeno vejo oblasti, z državnim zborom, ki bi ga najraje kar razpustil. V 130. členu koronazakona pa izvemo še nekaj, da je v vojni tudi s svojimi lastnimi državljankami in državljani, ker želi policijskemu nadzoru podrediti njihove svoboščine in njihove pravice, čeprav tu nima absolutno nikakršnega opravka z epidemijo koronavirusa. 103. člen je korak čez mejo, za katero lahko govorimo o policijski državi. V Levici bomo seveda podprli amandma, ki smo ga tudi sopodpisali, da se ta za sporni 103. člen črta”.

Poslance opozicije je predvsem zmotilo dejstvo, da so v zakonu, ki naj bi opravljal predvsem ekonomske in socialne posledice ukrepov koronavirusa, bila tudi pooblastila policiji. Sicer bi zakon dobil najbrž plebiscitarno podporo vseh poslancev tudi opozicije, ki se je vzdržala. Tina Heferle pa je napovedala, da bodo v LMŠ temeljito razmislili o vložitvi pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti tega člena in seveda ta amandma, da se ta člen črta, bomo danes podprli.”

Violeta Tomič: “Slišali smo predsednika vlade prej, ki je govoril o kibernetski vojni, hibridni vojni, ne vem kakšni. Poudariti želim, da nismo v vojni in nismo v vojnem stanju. Soočamo se z epidemijo in z epidemijo se je potrebno soočiti na zdravstveni način, ne pa na vojni. To naj bo vsem jasno. Potrebujemo testerje, potrebujemo maske in tukaj se ta vlada ni ravno izkazala. V represiji pa seveda, da. Rekli ste, da bo na ta način zavarovano zdravje in da so v 103. členu začasni ukrepi. Veste, nikoli niso ti ukrepi začasni, samo pomika se polje možnega. Spomnimo se, da svet, po 11. septembru, nikoli več ni izgledal tako, kot prej. Navadili smo se na več kontrole, več strahu in tako bo tudi, če ta policijska pooblastila zaživijo in v taki državi si seveda ne želimo živeti. Želimo si živeti v varni, svobodni državi, kjer bomo državljani le lahko ohranili del svoje intime in samostojnosti. Tako da, izrabljati epidemijo koronavirusa za povečanje represije, se nam zdi nedopustno. Danes smo poslušali o letu 1990, poslušamo, kot da smo v osamosvojitveni vojni, isti obrazi se kažejo na televiziji, ki državljane strašijo, grozijo jim s kaznimi in ne vem kaj. Glejte, v glavnem, naši državljani upoštevajo vse, vsa navodila, in tudi epidemija se počasi umirja, tako da ni prav nobene potrebe da nam še več strahu vlivate”.

Se pa državni zbor pripravlja na možnost, da bodo poslanci morali v izolacijo. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič predlaga možnost uvedbe zasedanj državnega zbora na daljavo. Da bi državni zbor lahko zasedal, če bi bil kateri poslanec okužen s koronavirusom, je predsednik državnega zbora Igor Zorčič (SMC) vodjem poslanskih skupin poslal predlog sprememb poslovnika državnega zbora. V njem predlaga, da bi v poslovnik vpeljali določilo o sklicih sej na daljavo. In to ne le v primerih, ko bi navzočnost poslancev lahko pomenila tveganje za zdravje drugih poslancev, temveč tudi ob naravnih ali drugih hujših nesrečah, z odločitvami pa se ne sme odlašati.

Seja bi bila izpeljana s takšno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, “ki bi omogočala tako sliko in zvok ali vsaj slednje, da bo mogoče nedvoumno ugotoviti identiteto poslanca, ki sodeluje na daljavo”. Poslanci bodo lahko, če ne bodo imeli glasovalne naprave, glasovali na način, da se izrečejo z “da”, “ne”, “vzdržan” ali dvignejo karton določene barve. Možen pa bo tudi drugačen način, če se bodo tako dogovorili, piše v predlogu.

Vlada pa je že pred dvema dnevoma sprejela predlog novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Glede na okoliščine (epidemija COVID-19) se je vlada odločila predlagati novelo, ki “je nujna zato, da se bo zagotovilo učinkovite in hitre zakonodajne postopke in s tem omogočilo takojšnje ukrepanje v primerih, ko gre za odpravo posledice naravnih nesreč (in zagotavljanje varnosti državljanov in obrambe države), v najkrajšem času pa se bo predlagala celovita novela, ki bo odpravila vse neskladnosti”. Državni zbor bo o noveli razpravljal že prihodnji teden, saj bi v nasprotnem lahko, poleg zahteve o oceni ustavnosti včeraj sprejetega zakona, zahteval referendum, kar bi izvajanje zakona zadržalo za več mesecev. Državni svet pa se je že vnaprej, še pred sprejetjem zakona, odpovedal vetu.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram nastopa predsednika vlade Janeza Janše, ki ni avtoriziran:

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani visoki zbor.

Pred sabo imate zakon, bolje rečeno, zakonski paket, kakršnega doslej v tej dvorani še nikoli ni bilo. Gledano sorazmerno ali pa proporcionalno, relativno česa podobnega nikoli doslej, do te epidemije, razen mogoče izjemoma v času vojnega stanja, ni obravnaval parlament nobene druge države, doslej na svetu.

Paket je težak približno 3 milijarde evrov in se bo financiral izven znanih okvirov proračunskega financiranja javnih in drugih potreb kot smo navajeni do zdaj. Ta manevrski prostor je ustvarila Evropska centralna banka v veliki meri, delno Evropska komisija, ni še v celoti zgrajen, vendar v celoti nastaja.

Smo v neki situaciji, ki bi jo lahko najlažje opisali s stavkom, da je nevidno roko trga začela zamenjevati vidna roka države. Torej v tem zakonu je polno intervencijskih ukrepov, kakršnih sicer v normalnem stanju nobena vlada v socialno-tržnem gospodarstvu kjerkoli na svetu ne bi nikoli predlagala. Ampak zdaj živimo v drugačnem svetu. Še mesec dni nazaj ste v tem Državnem zboru razpravljali o vsem mogočem, nekateri so celo sprožili priprave na volitve, zdelo se je kot da je situacija kakršna je bila takrat na Kitajskem, pa tudi že v sosednji Italiji, od nas oddaljena na sto tisoče kilometrov in da je med nami in temi državami, kjer je bila epidemija v polnem razrastu, nek zid preko katerega virus ne more. Še zdaj se kolektivno v svetu čudimo, kako je možno, da je v svetu, kjer je vse globalizirano, kjer so informacije dostopne pravzaprav v isti sekundi, v realnem času s pomočjo moderne tehnologije, takšna slepota bila sploh možna.

No, danes je položaj popolnoma drugačen. Imate na deset tisoče mrtvih po svetu, tudi zelo veliko v naši soseščini. Tudi pri nas imamo že na današnji dan več mrtvih od virusa kot smo jih imeli v enotah teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno. Število tistih, ki so pozitivni gre proti številki tisoč, število tistih, ki potrebujejo intenzivno nego se vsak dan povečuje, tudi število tistih, ki potrebujejo zdravniško posteljo.

Imamo dve kritični točki. Ena kritična točka je pomanjkanje osebne zaščitne opreme in kritične medicinske opreme, kar sproti rešujemo in za urgentne potrebe doslej tega še nikoli ni zmanjkalo in tudi v prihodnje ne bo in tukaj je situacija bolj optimistična. Bolj kritična točka je stanje v ekipah, ki so na prvi bojni črti. Imamo trenutno v zdravstvenem sistemu, podatek je iz včerajšnjega dne, 110 pozitivnih, se pravi tistih, ki so že pozitivni na virus, to so zdravniki in medicinske sestre, ki so bili najbolj obremenjeni v tem času in v izolaciji so tudi vsi tisti, ki so bili z njimi v stiku, kar pomeni nekaj 100 izpada med tistimi, ki so, ki imajo največ izkušenj, ki so tudi doslej največ storili v boju proti širitvi epidemije. Sami veste, da te kapacitete v slovenskem zdravstvu niso povsod zadoščale niti v normalnem času in da je zdaj zaradi teh posledic stanje še bolj kritično. Zaradi tega vse to kar delamo za zajezitev epidemije, v prvi meri delamo zato, da bi te kapacitete tudi v naslednjih dneh in tednih bile zadostne zato, da bomo lahko pomagali, da bodo lahko pomagali tistim, ki bodo potrebovali tako bolniško posteljo, kot tudi intenzivno nego.

Imamo krizno situacijo v številnih domovih za ostarele, ki jo skušamo reševati sproti. Tam je najbolj ranljiva kategorija in posledice zamud izpred časa se tam tudi najbolj poznajo.

Kljub temu pa poleg teh posledic, ki so neposredno posledice širjenja virusa in epidemije, kot družba nismo edini, ampak tudi nismo izjema, seveda čutimo tudi vsi ostale posledice zaradi zaustavitve javnega življenja, zaradi ustavitve javnega potniškega prometa, zaustavitve številnih aktivnosti, tudi v gospodarstvu, ki se ne morejo odvijati v javni upravi, ki se ne morejo odvijati in to seveda poleg vsega ostalega, poleg socialnih, tudi psiholoških, če hočete, povzroča tudi finančne posledice. Nekatere od teh je dobro nasloviti čim prej in zaradi tega imate pred sabo zakon, s katerim se skuša vzpostaviti pogoje ali pa uveljaviti tiste najbolj nujne ukrepe za to, da se epidemija zajezi. Trenutno je še nismo. Še nismo na linearni črti in bo v naslednjih 10, 14 dneh jasno, koliko smo bili uspešni z vsemi temi ukrepi. Hkrati pa želimo s tem, kar je predlagano, tudi vzpostaviti ali pa postaviti neko finančno blazino, na podlagi katere bo Slovenija ohranila za čas po epidemiji potenciale, ki ji imamo v ljudeh, gospodarstvu, kulturi, znanosti, se pravi vse tisto, kar potrebujemo za normalno življenje.

Predlog, ki ste ga dobili s strani vlade ni popoln. Mi nismo nikoli trdili, da vse vemo. Nemogoče je v tako kratkem času ob znani zbirokratiziranosti celotnega aparata, ki je potreben za to, da nek zakon dobite na klopi, pripraviti brezhibno zakonodajo. Sam sem bil v vseh sestavah tega parlamenta in vem, da smo celo na zakone, ki urejajo zelo trivialne zadeve, včasih dobili po 60 ali pa po 70 amandmajev in smo se dva dni prebijali čez to gradivo. To, kar ste vi dobili v obliki tega zakona, je kompleksna materija, ki ni brez napak, ki tudi ni brez 100 % izračunov, kar se učinkov tiče, ker to ni možno narediti in ker tega nihče še ni naredil doslej na svetu, kjer sprejemajo podobne zakone.

Tudi z vidika tega, kar ste prej poslušali glede amandmajev, ponovno ponavljam – mislim, da bom to rekel že 15-tič v zadnjih par dneh, zdaj koliko je to prišlo preko vas do medijev ali pa prek drugih kanalov, ne vem, ker nimam časa tega spremljati, ampak ta zakon je prvo poglavje nadaljevanke.

Vlada pripravlja drugi paket, s katerim bomo predvsem skušali reševati vprašanje likvidnosti v slovenskem gospodarstvu, kar je eden ključnih problemov, ki ga je treba rešiti, če hočemo, da bomo tudi po epidemiji normalno funkcionirali, da bomo imeli delovna mesta, da boste končno lahko razpravljali jeseni o proračunu za prihodnje leto. Če slovensko gospodarstvo ne bo funkcioniralo – mislim gospodarstvo v širšem smislu, kamor štejemo kogarkoli, ki kakorkoli kaj ustvarja – potem tudi proračuna ne bo in bo situacija še bistveno bolj dramatična kot si lahko danes kdo predstavlja.

Del tega drugega paketa pa bodo tudi popravki tega zakona, ki je zdaj pred vami. Po tem, ko je bil predlog dan v Državni zbor, pa tudi po tem, ko je bi javno objavljen, smo dobili veliko število pripomb. Mnogo upravičenih, mnoge takšne narave, da je potrebno narediti vsaj približne izračune, preden zadevo vključiš v zakon, sicer se podre neka struktura, ki je vsaj približno logična. In kar se časovnice tiče, nič ne bo zamujeno, zaradi tega, ker v tej dvorani tri ali štiri sestave Državnega zbora niso bile sposobne sprejeti ali pa Vlade niso bile sposobne predlagati zakonodaje, ki bi uredila tisto ustavno novelo, s katero ni možen referendum na zakone, ki rešujejo krizne situacije in ki so finančne narave. Je treba tudi s tem zakonom po sedanji ureditvi čakati na to, da Državni zbor, Državni svet pravi, da ne rabi veta, kar očitno ni problem glede na odločitev Državnega sveta že pri zakonih, ki ste jih v zvezi s to problematiko obravnavali pred kratkim. In seveda imate potem rok za zbiranje podpisov za referendumsko pobudo in vse ostalo. V praksi smo že doživeli zamude pri uveljavitvi enega zakona, vemo, kako to poteka. Tudi v času epidemije lahko kdorkoli – in to je njegova ustavna pravica – zbere 2 tisoč 500 podpisov in vse to, kar so zdaj roki, v tem zakonu bo odmaknjeno v nedogled.

Zaradi tega je vlada včeraj poslala v ta Državni zbor spremembo novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ureja bolj podrobneje to, kar piše v ustavi v zvezi z možnostjo referenduma v takšnih primerih.

Tisti zakon je urgenten, zahteva, kolikor vem, dvotretjinsko večino prisotnih in tukaj apeliram na odgovornost vseh, ki boste odločali o tem ali daste glas na to, da bodo procedure, ki v tem trenutku nujno potrebujemo in ki morajo iti preko Državnega zbora, sploh možne.

Zaradi tega, ker moramo najprej rešiti ta problem, bo čas uveljavitve tega zakona in čas uveljavitve paketa številka dve, če boste vmes spremenili Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in če boste zagotovili tudi možnost dela parlamenta na daljavo v tem času, o čemer mislim, da razpravljate zdaj s spremembo poslovnika, potem bosta oba zakona, se pravi prvi paket in drugi paket, v bistvu uveljavljena lahko v istem tednu. In ne bo nič zamujenega, kar tudi sicer ne bo zamujenega.

Vlada je delala 48 ur praktično neprekinjeno za to, da smo, ker smo hoteli loviti róke. Zdaj, eden od teh rokov, ki ga ne bomo ujeli in je pomemben, je rok aprilskega izplačila plač zdravstvenim delavcem, vsem tistim, ki so bili že zadnji mesec najbolj obremenjeni. Zakon za njih predvideva dodatno nagrado od 10 do dvojnega plačila, od 10 % do dvojnega plačila, ki in tega izplačila zdaj zdravstveni zavodi zdaj ne morejo uveljaviti. Lahko izplačajo samo krizni dodatek v višini 65 % plače, neselektivno – ali toliko ali nič. In sami veste, da to za to situacijo ni primeren inštrument. In je že veliko vprašanj in tudi slabe volje upravičencev, slabe volje med tistimi, ki so zadnji mesec delali ne samo dvojno, ampak trojno ali pa četvorno in med tistimi, ki so zaradi tega tudi že zboleli. Zdaj, tisti v zdravstvenih zavodih ali pa zdravstvu, ki tole poslušajo, naj vedo, da ta zakon bo uveljavljen, da se bo dalo izplačati za nazaj, da pa zdaj, pač ob aprilskem izplačilu plač, tega dodatka ne bo možno izplačati, ker smo se zapletli v proceduralne probleme, ki jih nismo rešili v sedmih letih, pa jih, upam, bomo zdaj v nekaj dneh oziroma upam, da jih boste zdaj v nekaj dneh.

Priprava tega drugega paketa poteka. Mi smo dobili ogromno predlogov zdaj, ko je bil ta prvi zakon objavljen. Nekaj tudi že prej, ampak predvsem po tem. Veliko predlogov je dobrih, se jih pa ne da v obliki nekega enostavnega amandmaja spraviti v ta zakon. Če predlagate, da se oprosti plačilo dohodnine na koncu leta, ne zamrzne za ta čas, ampak recimo oprosti plačilo dohodnine vsem, ki bodo dobili ta temeljni dohodek oziroma dodatek, ne omogočite pa tega tistim, ki bodo v tem času delali in dobili plačo, potem boste naredili socialno krivico, težko krivico 100 tisočim in tak amandma je predlagan, recimo.

Še veliko tega je, kar ni treba, da je to v tem paketu, razumete, kjer roki ne bodo potekli, vse je možno reševati brez nervoze brez nočnih sej pri pripravi paketa številka 2. Ta zakon bo na žalost nadaljevanka in pripravili bomo tudi paket številka 3, v katerem boste morali kot zakonodajalci določiti izhodno strategijo za čas po tem, ko bo upam lahko vlada sprejela sklep, da je epidemije dne tega in tega konec. Sedaj kdaj bo ta čas ne vem, ni nikogar na svetu, ki bi to v tem trenutku vedel. Vedite pa, da bo točka preloma tisti dal, ko bo katerakoli nacionalna institucija za certifikacijo cepiva v eni v razvitih držav patentirala cepivo in ko bodo proizvajalci tega cepiva naredili dovolj za množično uporabo. Tisti dan bo luč na koncu tunela popolna, borze bodo šle gor, situacija se bo začela obračati v normalno. Do takrat pa tudi, če zajezimo ta val ni nobene garancije, da se jeseni ne ponovi, zaradi tega je treba ob teh ukrepih, ki se sprejemajo vedeti tudi to, da ne vemo koliko časa bo potrebno nekatere imeti v veljavi. Zaradi tega, še enkrat, apeliram na to, da tudi, zaradi psihološkega učinka mnogo ljudi čaka na ta zakon, 100 tisoč jih čakajo. So mogoče malo sedaj, ko je bilo nekaj zapletov niso bili vsi, zaradi vas tudi zaradi nas oziroma načina na kakršnega izvršilna oblast sploh oblikuje zakonodajne predloge in ko se to vse živo, potem naknadno lahko popravlja to sedaj urejamo, teh zapletov ne bo pri pripravi drugega paketa, ampak vse to, kar sedaj mislite vložiti kot amandma lahko vložite mirno – ne še naslednji teden -, ampak zagotovo ta mesec in prej kot zadnji teden v tem mesecu, ko boste imeli na mizi proti korona paket številka 2.

Tudi z naše strani bo pripravljenih vrsto dodatkov, so ranljive skupine, ki tukaj niso bile zajete, jih je pa relativno malo in to bo možno reševati v drugem delu, v drugem koraku, v drugem poglavju brez tega, da bi bil kdorkoli kakorkoli oškodovan. Bistveno bolje se bo dalo narediti, ker bo pretehtano tudi sedaj to, kar bo sprejeto.

Ne trdimo, da je vse suho zlato, ne trdimo, da ni znotraj vse te prepletenosti kakšne napake, da manjka kakšna varovalka ali pa, da je kakšna preveč. Zagotovo 2 milijona ljudi, ki je to tako ali drugače spremljalo več ve kot nekaj 100 ljudi, ki je bilo angažiranih pri pripravi tega zakona, samo tukaj je bila tudi hitrost pomembna. Jaz upam, da bomo nekatere stvari s to hitrostjo, ki je sedaj postala precej relativna vseeno lahko naknadno uredili brez tega, da bi bilo tukaj veliko škode.

Na koncu bi rekel še to, da pred natančno 30 leti v tej isti dvorani, ki še ni bila obnovljena, so praktično vsak dan potekale seje takratne slovenske skupščine, ki je imela še tri zbore in se je sprejemala osamosvojitvena zakonodaja. Ključne zakone smo takrat sprejeli z nekaj glasovi takratne vladne večine, z nekaj glasovi takratne vladne večine leta, tega dne pred 30 leti marca 1991, tri mesece po plebiscitu takratna Slovenija, ki se je pripravlja na osamosvojitev še ni imela sprejetega proračuna, čeprav ga je vlada predlagala že prejšnjo jesen, ker je takratna opozicija nagajala. In smo ključna sredstva za vse ukrepe osamosvojitve zagotovili šele aprila in s težko muko nekatere stvari potem izpeljali. Kljub temu nam je uspelo.

Tisti, ki so takrat vlagali največ amandmajev na tiste naše osamosvojitvene zakona so po 20. letih sami predlagali, da se dan slovenske samostojnosti dopolni tako, da se imenuje dan slovenske samostojnosti in enotnosti. Ni treba, da se ta zgodovina ponavlja. Vse, kar je vlada tukaj predlagala, je predlagala v dobri veri. In brez tega, da bi mi razmišljali, da smo najpametnejši, da vse vemo.

Angažirali smo številne strokovnjake vseh političnih prepričanj in jih bomo tudi v prihodnje. Jaz bi nekako apeliral, da je enak pristop prisoten tudi tukaj v tem državnem zboru v času, ko ni nobenega notranjega sovražnika, je samo zunanji. To, s čimer se mi soočamo in s čimer se svet sooča danes, to je vse opisano v učbenikih biološke vojne, na tisoče jih je, na tisoče knjig je o tem napisanih. Strukture o teoriji so postavljene za to, tudi za tako imenovano hibridno vojno, ki je delno prisotna, glede na to, da se uporabljajo tudi nekateri inštrumenti kibernetskega ogrožanja. Kljub temu pa nihče ni bil pripravljen na to. Nihče ni bil pripravljen na to. Številne mednarodne institucije so tukaj zaspale, inštrumenti ne delujejo.

Edino omembe vredno pomoč, ki smo jo doslej dobili smo dobili od nekaterih držav iz srednje Evrope, kljub temu, da smo vse prosili. So države, ki so še v slabši situaciji južno od nas. Tam nekateri nimajo niti 100 tisoč zaščitnih mask, ko se jim epidemija širi. Trajalo bo nekaj časa, preden se bodo tudi ti mednarodni inštrumenti nekako vrnili v normalen okvir.

Evropska komisija je nekatere ukrepe sprejela pravočasno, nekateri so pripravljeni. Evropski proračun za prihodnjih sedem let, ki, pogajanja še niso bila zaključena, bo popolnoma drugačen. Veliko sredstev bo tukaj na voljo za odpravo posledic epidemije. In kot država se bomo morali organizirati tako, da bomo to vse lahko investirali oziroma črpali v realnem času, ne tako kot smo to počeli doslej z velikimi zamudami. Številna pravila, ki so veljala v tem evropske okviru, že danes ne veljajo več. Pravila v smislu višine dovoljenih državnih pomoči, zadolževanja in tako naprej. Ustvarja se nek popolnoma nov okvir, ki pa še ni dorečen. In v zvezi s tem, glede da to, da ne verjamem, da ste bili podrobneje obveščeni o tej debati, ki je ključna, ki sedaj poteka znotraj Evropske unije, je zelo pomembno, da pač ta prostor kateremu smo se z veliko večino glasov na referendumu pridružili in z velikim veseljem peli evropsko himno leta 2004, funkcionira na način, da bo dal ljudem upanje, da dejansko obstaja in da zna biti tudi solidaren. Zaradi tega se je Slovenija pridružila skupini držav, kjer sta Španija, Francija, Irska in še nekatere znotraj evroobmočja, ki terjamo, da se za odpravo posledic epidemije koronavirusa izda korona obveznica, ki bo vsaj približno po enaki ceni zagotavljala sredstva za omilitev in za odpravo posledic te epidemije. In sicer bo po tem epidemiji Evropa še bolj razdeljena na sever in na jug.

Razlike bodo še večje, zaupanje ljudi v evropske instrumente še manjše in usoda skupne valute, če ne še česa več, je pod velikim vprašajem. Tako da, in od tega ali bomo uspeli vsaj približno zagotoviti tak ali pa podoben instrument za financiranje glavnih posledic te epidemije, bo v veliki meri odvisno tudi kakšna bo naša javnofinančna slika v prihodnje.

Če bomo zagotovili ta inštrument, če bo vsaj jeseni cepivo, tako kot je zadnja napoved Evropske komisije, potem lahko relativno optimistično računamo na to, da bodo javnofinančne posledice te epidemije razporejene na naslednjih 20, 25 let, in da je mogoče čez nekaj let tega kar se tiče kvalitete življenja, blaginje, itn., sploh ne bomo več občutili. Če se to ne bo zgodilo, potem se bomo vrnili v nek čas pred dvajsetimi leti, ko smo bili še izven Evropske unije, tudi če bomo formalno še znotraj in kjer bomo morali skrbeti predvsem sami zase in je veliko vprašanje, če bomo še lahko uporabljali skupno valuto.

Tako resne so te stvari. Ta epidemija vpliva tudi na siceršnje mednarodne odnose in bom rekel, razporeditve geostrateške moči po svetu, vse to ima na koncu tudi makroekonomske, mikroekonomske posledice in zaradi tega apeliram na vas, da daste vladi vsaj malo prostora za to, da se tudi s temi stvarmi ukvarja, da v prihodnje, če se le da, zagotovite funkcioniranje Državnega zbora.

Slovenska ustava predvideva tudi druge možnosti za takšno situacijo. Vlada je o tem razpravljala in se je odločila, da ne predlaga prenos pooblastil iz Državnega zbora na vlado v smislu tistega člena Ustave, ki to omogoča. Seveda pa mora biti Državni zbor za to operativen, ker če ni operativen, če se ne bo možno sestajati na daljavo, če je samo nekdo od nas jutri testiran kot pozitiven, potem ne vem, morate vsi v izolacijo in država bo brez možnosti odločanja v realnem času v situacijah, ki vsaj še nekaj tednov ne bodo lažje, ampak bodo težje, od tega kar srečujemo danes. Zato je to izjemno pomembno.

Ravno tako kot ta zakon, ki je pred vami, je pomemben zakon o spremembi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, da ne bo treba čakati v nedogled, tedne, da se nek zakon uveljavi. In enako pomemben je tudi sprejem vašega Poslovnika. Ker če se Državni zbor ne more sestati in pooblastila niso prenesena in vlada tega ni predlagala, potem bomo dobili nek vakuum, kjer ne bo nekoga, ki bi lahko realno ukrepal v realnem času, samo pravniki bodo pisali ekspertize, na koncu pa bo škoda za vse.

Toliko še enkrat apeliram na vse, tudi na opozicijo. Večino časa kar sem bil v tem Državnem zboru, sem bil v opoziciji. Vem kako je, če predlagaš amandmaje, pa je vse zavrnjeno, itn. Jaz za drugi paket obljubljam, da bomo maksimalno kooperativni, vse kar bo smiselno, kar ne bo podiralo strukture, kar bo reševalo problemi, kot ste rekli, konkretnih ranljivih skupin, bomo v ta zakon dali, saj bi bilo nepravično, če kogarkoli tukaj izpustimo.

Hvala lepa.

COMMENTS

TOPNEWS (0)