Blitzkrieg na Petrolu – Katero omrežje bo zmagalo v bitki za prevzem Petrola? – TOPNEWS.si

Blitzkrieg na Petrolu – Katero omrežje bo zmagalo v bitki za prevzem Petrola?



Blitzkrieg na Petrolu – Katero omrežje bo zmagalo v bitki za prevzem Petrola?

Blietkrieg, ki ga je na Petrolu izvedla Nada Drobne Popović, je še vedno poln misterioznosti in ugibanj o ozadju celotne operacije.

Zadeva bo vsekakor prišla v anale slovenskega “corporate governance”. Po Wikipediji je Bliskovita vojna (nemško Blitzkrieg) vojna, ki se zaradi napredka vojne tehnike hitro razvija na prostranem območju; nasprotje je pozicijska vojna. Kot prvo bliskovito vojno pojmujemo drugo svetovno vojno, ko je Wehrmacht v prvih letih vojne (1939 – 1941) s to strategijo presenetil nasprotnike.

V tem kontekstu je zanimiva primerjava med menjavo uprave Petrola po nastopu prve Janševe vlade, ko je pokojni Jože Zagožen kar dobro leto in pol menjeval upravo Petrola, ki jo je takrat vodil predsednik uprave Janez Lotrič, člana pa sta bila Mariča Lah, odgovorna za področje trženja, in Vlado Jančič, odgovoren za področje financ in energetike. Namesto, da bi Zagožen takratni upravi Petrola predstavil, da je pač prišla nova vlada, ki bi rada imela na čelu svojega človeka, je dolgo mencal z zamenjavo, na koncu pa so jo vseeno izvedli, z odpravnino. Gospodarski minister je bil takrat Andrej Vizjak.

Insajderi se nasmihajo, saj lahko tako “brutalno”, če uporabimo besede Irene Prijović, izvede zamenjavo samo ženska. Ženske znajo biti pri tem precej bolj učinkovite, če imajo jasno linijo in jasno navodilo ter predvsem jasne cilje.

Poleg države je zamenjavo na Petrolu podprl še največji manjšinski delničar Darij Južna, ki ima po naših informacijah “dobre zveze” na vrhu SDH-ja v prvi nadzornici SDH Karmen Dietner. Kot smo že pisali na Topnews.si, je v celotni operaciji še posebej zanimiva vloga Andreja Božiča, člana uprave SDH.

Andrej Božič je sicer 21.08 podal odstopno izjavo z mesta člana uprave SDH, vendar šele s prvim decembrom, zato je ostal član uprave s polnimi pooblastili in po naših informacijah odigral pomembno vlogo pri menjavah na Petrolu.

Tako je nadzorni svet imel vsaj tiho privoljenje oziroma bolj natančno vsaj ne odkritega nasprotovanja SDH-ja za operacijo Petrol, ki jo izvedla predvsem prva nadzornica in sedaj predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović.

Popovičeva je, po nepričakovanem odstopu s položaja članice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), postala finančna direktorica v SIJ-Acroni, hčerinski družbi Skupine SIJ, v večinski lasti Rusov. Zanimivo pa je, da SIJ, ki je v lasti rusa Andreja Zubitckega, nadzira prav Boštjan Napast.

Za poznavalce je bilo veliko presenečenje že imenovanje Boštjana Napasta za nadzornika SIJ-a, nekdanjega člana uprave Petrola, v času prve vlade Janeza Janše. Napast je leta 2011 postal predsednik uprave Geoplina, daleč največjega domačega trgovca s plinom. Napast je odigral tudi ključno vlogo v spopadu med Petrolom in Istrabenzom, saj je bil Križanovski, ki so ga takrat postavili na čelo uprave Petrola, bolj v ozadju.

Geoplin je namreč tudi dolgoletni dobavitelj SIJ, enega največjih slovenskih porabnikov zemeljskega plina. Prav z Napastom so v SIJ leta 2014 dosegli dogovor o novih komercialnih pogojih dobave plina, ki so bili za jeklarsko skupino ugodnejši. Takrat je SIJ vodil Tibor Šimonka, ki je tudi sedaj še vedno član uprave omenjena podjetja.

Prav Boštjan Napast, nekdanji član uprave Petrola za energetiko, je bil v tistem času med drugim zadolžen za povezovanje Petrola in Lukoila. Kot predsednik nadzornega sveta Geoplina pa se je, po naših informacijah o naložbah v Sloveniji, dogovarjal tudi z Gazpromom.

V kontekstu menjav na Petrolu se ponovno odpirajo nove možnosti s konsolidacijo Mercatorja, kjer je Berločnik zavrnil možnost, da bi prav Petrol v konzorciju z Zavarovalnico Triglav in še nekaterimi blue chipi vstopil v Mercator. Nobeno presenečenje ne bo, če se bo izkazalo, da je bilo o Petrolu in Mercatorju govora na nedavnem obisku vladne delegacije v Moskvi, vendar je to samo del zgodbe oziroma ozadja, po katerem bi vodenje uprave Petrola za Berločnikom prevzel prav Boštjan Napast, ki pa še zdaleč ni edini kandidat, ki se v teh dneh pojavlja kot kandidat za vodenje Petrola.

 

Petrol bi seveda pod svoje okrilje rad vrnil tudi Borut Jamnik, ki je za odstopom Berločnika izgubil pomembnega zaveznika in morda najbolj pomembnega človeka svojega omrežja. Ni čudno, da je Jamnik osebno stopil v bran upravi Petrola na čelu z Berločnikom.

Za vpliv na Petrolu se že spopadata dve omrežji in sicer prvo, ki je naklonjeno Boštjanu Napastu in drugo omrežje, ki je povezano z Borutom Jamnikom in ljudmi , ki so do sedaj stali za Tomažem Berločnikom.

Zanimive so tudi informacije, da se je Berločnik zameril nekaterim naravnim zaveznikom povezanim s koalicijskim SD-jem oziroma Dragom Isajlovićem, ki naj bi bil prav tako vključen v operacijo Petrol. Prav tako pa naj bi se Berločnik zameril vodji poslanske skupine SD-ja Matjažem Hanom, saj naj mu je menda odrekel nekatere usluge.

Prav Borut Jamnik in Tomaž Berločnik sta imela pomembno vlogo v ozadju nedavnega dogajanja na Telekomu. Berločnik je ob tem, da je vodi drugo veliko državno firmo Petrol, tudi solastnik kadrovskega podjetja Competo.

Hkrati pa je dober prijatelj Skobeta. Lidija Glavina, prva nadzornica Telekoma, je ob zamenjavah na Telekomu ravno Berločnikov Competo (vodi ga znani psiholog Aleksander Zadel), angažirala za iskanje novega predsednika uprave Telekoma.

Razlog: NPU preiskuje posle Telekoma, med drugim v času, ko ga je vodil Skobe, predsednik nadzornega sveta pa je bil Borut Jamnik. Oba imata tako interes, da NPU ne bi našel nič zanju obremenjujočega, pri čemer bi lahko njun človek na čelu družbe pripomogel k temu. Torej otežil delo kriminalistom.

Jamnikovo omrežje naj bi, v sodelovanju s koalicijskim SD-jem, imelo za mesto predsednika uprave Petrola pripravljenega svojega človeka Andraža Lipolta. V koluarjih se je, poleg Napasta, pred dnevi tako pojavilo novo ime za vodenje Petrola in sicer magister Andraž Lipolt, ki je sicer že zaposlen na Petrolu kot vodja področja za investicije in vzdrževanje.

Andraža Lipolta je Slovenski državni holding kot zastopnik delničarja družbe 3. junija 2016 imenoval v nadzorni svet družbe Luko Koper.

Andraž Lipolt je sicer univerzitetni diplomirani inženir strojništva, pred kratkim pa je na Univerzi v Mariboru magistriral s področja ekonomskih znanosti. Svojo delovno pot je začel leta 1995 kot komercialist v Limni, d. o. o., bil v letih 2001-2006 vodja projekta v Petrolu, d. d., v letih 2007-2008 namestnik direktorja sektorja za področje investicij v isti družbi, nato v letih 2007-2008 direktor podjetja Petrol Tehnologija d.o.o. in Geoenergo, d. o. o., v času od 2008-2012 direktor sektorja investicij v Petrolu, d.d., od leta 2012 pa je zaposlen kot direktor področja investicije in vzdrževanje za skupino Petrol.

Zelo pomembno je, kaj bo v naslednjih dneh in mesecih naredila vlada in SDH, ki bo morala presekati situacijo, v kateri se dve omrežji spopadata za prevlado v Petrolu. Jasno je, da se stara uprava z Berločnikom ne bo vrnila nazaj, kar so sicer včeraj špekulirali nekateri mediji. Najbolj logični razplet bi bil, da bi vlada, kot skupščina SDH-ja, zahtevala izredno skupščino Petrola, ki bi se lahko zgodila že v roku meseca dni in bi potem zamenjala nadzornike Petrola in z novimi nadzorniki imenovala novo upravo Petrola, ki bi seveda prekinila boj omrežij oziroma „igro prestolov“za prevlado na Petrolu.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)