Zakaj se nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne Boštjanu Averju, kljub tožbam Vzajemne proti njemu, zdi ukinitev dopolnilnih zdravstvenih nesmiselna? – V Levici želijo z zbiranjem podpisov pokazati, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni le volja Levice, ampak tudi volja volivcev – TOPNEWS.si

Zakaj se nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne Boštjanu Averju, kljub tožbam Vzajemne proti njemu, zdi ukinitev dopolnilnih zdravstvenih nesmiselna? – V Levici želijo z zbiranjem podpisov pokazati, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni le volja Levice, ampak tudi volja volivcev



Zakaj se nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne Boštjanu Averju, kljub tožbam Vzajemne proti njemu, zdi ukinitev dopolnilnih zdravstvenih nesmiselna? – V Levici želijo z zbiranjem podpisov pokazati, da ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni le volja Levice, ampak tudi volja volivcev

Stranka Levica je v soboto v Ljubljani in Krškem začela organizirano zbirati podpise pod peticijo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S kampanjo, ki se bo naslednji teden razširila še na druga mesta po državi, želijo vladi in manjšinski koaliciji pokazati, da ukinitev podpira velika večina prebivalstva.

Kampanja Levica, ki je konec septembra vložila predlog sprememb zakonodaje, s katero bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesli v obveznega, je ena od tistih točk ,na kateri se je začelo razhajanje med koalicijo Marjana Šarca in Levico. Zakonski predlog Levice predvideva tudi dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje za različne kategorije zavarovancev, s katerimi bi ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja zagotovili izpad sredstev.

V koaliciji se z ukinitvijo strinjajo, a bi to po predlogu ministrstva za zdravje reševali v dveh korakih; v prvem bi pobiranje prispevka, ki bi bil v tej fazi še enak za vse, prenesli v pristojnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v naslednjem pa bi pripravili progresivno (t. i. solidarnostno) lestvico pri pobiranju prispevka. “Tako revež kot bogataš, tako siromašni upokojenec kot menedžer, plačata enak znesek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, 35 evrov na mesec. Ljudstvo ve, da je to nepravično. Podpise pa smo začeli zbirati, da to sliši tudi vlada,” je ob zagonu zbiranja podpisov v središču prestolnice dejal koordinator Levice Luka Mesec. Dodal je, da je trenutni sistem financiranja zdravstva eden najbolj nepravičnih v Evropi.

“Gre v bistvu za dve stvari, prva je, da imamo zaradi dopolnilnega zavarovanja, ki ga v enakem znesku plača tako upokojenec s 400 evri pokojnine kot poslanec s svojo plačo, enega od najbolj nepravičnih sistemov financiranja zdravstva v Evropi. Drug problem je, da velik delež ali pa dobršen delež tega denarja, ki ga vplačamo ljudje preko položnic, na koncu poberejo zavarovalnice za svoje delovanje. In na teren smo šli zato, da pokažemo na to, da se dopolnilno zavarovanje ukine, ni samo volja Levice, ampak je že več kot 16 let tudi volja ljudstva in vlade, to vztrajno zavračajo. Tudi tokratna s svojimi nedavnimi koraki kaže da se oddaljuje od dogovora za levico, ki zahteva tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In namen zbiranja podpisov za to peticijo je, da lahko ljudje pokažejo, da se s takšnim ravnanjem vlade ne strinjajo in da ji pošljejo jasni glas,” je med drugim v soboto povedal koordinator levice Luka Mesec.

“Za ukinitev je potrebna samo še politična volja. Vsak, ki bo peticijo podpisal, bo vladi in koaliciji poslal jasen znak volje ljudstva,” poudarjajo v stranki, kjer napovedujejo, da bodo kampanjo stopnjevali in že v naslednjem nadaljevali z zbiranjem podpisov na stojnicah po različnih lokacijah po Sloveniji.

Glede na aktualno temo ukinitve dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, zaradi katere je vse bolj napeto tudi v politiki, smo povprašali nekdanjega predsednika uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d.v.z., doc. dr. Boštjana Aver, od katerega smo pričakovali nastrojenost proti zavarovalnici, saj je v zadnjih skoraj 10-ih letih izgubil veliko nepotrebnega časa in energije zaradi prejetih tožb Vzajemne, saj so vse tožbe zoper njega pravnomočno končane in v nobeni tožbi mu ni bila pravnomočno dokazana nikakršna krivda. Vendar kljub temu, da je uprava Dušana Kidriča in Milojke Kolar Celarc proti njemu in drugim članom uprave vložila odškodninske tožbe, dr. Boštjan Aver stoji na trdih ekonomskih in pravnih stališčih, da je ukinitev dopolnilnih zdravstvenih nesmiselna.

Ali je ekonomsko smiselno, da se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ) s sprejemom nove zakonodaje, ki ga predlaga stranka Levica, oz. s prenosom plačevanja premij za Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije (ZZZS), kar predlaga minister za zdravje?

Nikakor ni smiselno ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ), ker je več konkretnih razlogov proti ukinitvi kot za ukinitev DZZ. Tako ukinitev DZZ pomeni, da se bo dodatno obremenilo gospodarstvo skozi pritiske zaposlenih na povišanje bruto plač, če bi želeli ohraniti enak nivo neto plač. To lahko pomeni potencialno do 400 milijonov evrov dodatnih stroškov za gospodarstvo in za do 150 milijonov evrov dodatne obremenitve za proračun Republike Slovenije, tj. kolikor poberejo približno letno skupaj 3 zavarovalnice, ki ponujajo DZZ (npr. samo Vzajemna d.v.z. je imela leta 2018 za 287,5 milijonov evrov čistih prihodkov od DZZ ter Triglav zdravstvena zavarovalnica za 129,8 milijonov evrov, če ne upoštevamo Adriatic Slovenice d.d., ki ponuja tudi ostale vrste zavarovanj).

Ali bodo v primeru ukinitve DZZ posledice samo v smislu pritiska na povišanje bruto plač zaposlenih in v dodatno potrebnih proračunskih virih, saj je že sedaj proračun Republike Slovenije v minusu?

Ne, posledice bi bile v primeru ukinitve DZZ bistveno hujše, saj se v medijih toliko ne omenja, kaj bi lahko v primeru ukinitve DZZ pomenil morebiten stečaj zavarovalnic, kot sta Vzajemna d.v.z. in Triglav Zdravstvena zavarovalnica d.d. na povečanje nezaupanja zavarovancev v zavarovalniški sistem kot celota. Stečaj dveh zavarovalnic, ki ponujata izključno ali večinoma DZZ bi pomenil dodatno nezaupanje zavarovancev v zavarovalništvo kot celota. Težave bi se pojavile tudi s presečnimi datumi ukinitve DZZ v smislu, kaj narediti s kapitalom zavarovalnic (Vzajemna d.v.z. ima za 85,5 milijonov evrov kapitala in Triglav zdravstvena zavarovalnica za 30,98 milijonov evrov), kaj z oblikovanimi zavarovalno – tehničnimi rezervacijami (Vzajemna jih ima za 46,98 milijonov evrov in Triglav zdravstvena zavarovalnica za 14,8 milijonov evrov), kaj z nerešenimi zahtevki in vse ostalim, kar bi se pojavilo ob tako hitri ukinitvi DZZ. Najlažje je seveda spisati zakon, kaj to konkretno pomeni v praksi, pa se le malokdo zaveda.

Kaj pa bi se zgodilo z zaposlenimi v treh zavarovalnicah, ki ponujajo DZZ v primeru ukinitve teh zavarovanj?

Seveda ostaja odprto vprašanje, kaj bi se z ukinitvijo DZZ zgodilo z okrog 356 zaposlenimi na Vzajemni d.v.z. in z 108 zaposlenimi na Triglav zdravstveni zavarovalnici d.d. in zaposlenimi na zdravstvenih zavarovanjih pri Adriatic Slovenici d.d.. Vsekakor bi država nosila dodatno breme v primeru novih brezposelnih oseb.

Omenili ste, da bi v primeru ukinitve DZZ država nosila dodatno breme novih brezposelnih oseb in da bi se povečalo nezaupanje v zavarovalniško panogo v primeru stečaja dve pomembnih zavarovalnic.

Kaj pa glede prihrankov v primeru ukinitve DZZ, saj imajo zavarovalnice določene stroške, ki ne bi bili potem potrebni, tu mislim predvsem na trženje, stroške pridobivanja zavarovanj?

Menim, da ukinitev DZZ ne bi pomenila za celoten sistem bistveno znižanje obratovalnih stroškov, saj na primer stroški pridobivanja DZZ (tj. provizija odtegovalcem in zastopnikom ter drugi stroški pridobivanja zavarovanj) za Vzajemno d.v.z. znašajo v letu 2018 za 5,44 milijonov evrov in za Triglav zdravstveno zavarovalnico 5,9 milijonov evrov. Če tem stroškom prištejemo še vse stroške storitev v primeru Vzajemne d.v.z., in sicer za 8,4 milijona evrov ter druge stroške v neposredni zvezi s DZZ, so ti potencialni prihranki zanemarljivi glede na negativne posledice, ki jih prinaša morebiten propad dveh pomembnih zavarovalnic zaradi ukinitve DZZ.

Ali ne govorijo določeni politiki, da bi letno prihranili za okrog 60 milijonov evrov v primeru ukinitve DZZ?

Torej, potrebno je poudariti, da ne bi imeli z ukinitvijo DZZ za okrog 60 milijonov letno prihranka, kolikor znašajo približno vsi obratovalni stroški vseh treh zdravstvenih zavarovalnic. Tako npr. pri Vzajemni d.v.z. znašajo obratovalni stroški v letu 2018 za 26,9 milijonov evrov, vendar bi bilo neposrednih prihrankov bistveno manj, saj bruto plače zaposlenih na primer pri Vzajemni d.v.z. v višini 10,3 milijona evrov ne bi bil neposreden prihranek za državo, saj je treba izločiti vplačane prispevke za ZZZS in ZPIZ. Zato, četudi bi prihranili pri Vzajemni d.v.z., Triglav zdravstveni zavarovalnici in Adriatic Slovenici za znesek stroškov pridobivanja DZZ in določene stroške storitev v zvezi s DZZ, je to skupaj za manj kot 20 milijonov evrov letnega prihranka, vendar tudi prenos plačevanja DZZ na Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije (ZZZS) ne bi bil zastonj in bi ZZZS imel tudi določene dodatne stroške v tej zvezi, kot so na primer nove zaposlitve, materialni stroški, administrativni stroški in drugi stroški. ZZZS bi tako moral zagotovo nameniti določeno vsoto denarja za dograditev informacijskega sistema, zaposlitev določenih ljudi in druge storitve, da pa ne omenjamo monopolnega položaja v tem primeru in negativnih posledic, ki jih v ekonomiji prinašajo monopoli.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)