Ekskluzivno! Borut Jamnik preko odvetnikov Modre zavarovalnice grozi s sodnimi sankcijami proti portalu Topnews – TOPNEWS.si

Ekskluzivno! Borut Jamnik preko odvetnikov Modre zavarovalnice grozi s sodnimi sankcijami proti portalu Topnews



Ekskluzivno! Borut Jamnik preko odvetnikov Modre zavarovalnice grozi s sodnimi sankcijami proti portalu Topnews

Objavljamo odgovor odvetniške pisarne Martelanc po pooblastilu Modre zavarovalnice na članek “Anonimka o tem, kako je Borut Jamnik “sprivatiziral” Modro zavarovalnico in zakaj Modra zavarovalnica že nekaj let nima dobička: “Zakon a la Borut Jamnik”.

V uredništvo Topnewsa smo včeraj prejeli novo zahtevo Boruta Jamnika in z njim povezanih družb, ki jih nadzoruje ali vodi, za objavo popravka tokrat na članek “Anonimka o tem, kako je Borut Jamnik “sprivatiziral” Modro zavarovalnico in zakaj Modra zavarovalnica že nekaj let nima dobička: “Zakon a la Borut Jamnik”, ki ga spodaj objavljamo v tistem delu, ki se nanaša na vsebino članka. Zanimivo je, da Borut Jamnik doslej ni odgovarjal nikomur, niti se ni odzival na noben, še tako kritičen zapis v medijih.

Glede na to, da je to že tretji zahtevek za objavo popravka, ki sta ga pred tem posredovala Irena Prijović, direktorica ZNZ in predsednik Združenja nadzornikov Slovenije Borut Jamnik, smo zaradi očitne “ofenzive” predsednika Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) Boruta Jamnika bralcem dolžni nekaj pojasnil. Stalne zahteve za objavo popravkov, ki ne odgovarjajo neposredno na vsebino člankov, razumemo tudi kot grožnjo in pritisk na neodvisnost medijskega portala Topnews.si in pritisk na avtorja člankov, da ne bi več pisal o Borutu Jamniku.

Irena Prijović je namreč zahtevo za objavo popravka zahtevala zaradi članka “Pretorijanci” Boruta Jamnika znova udarili – Tokrat razkrivamo, kako Borut Jamnik in njegovi poskušajo preko sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah utrditi svojo moč in vpliv“, ki je bil objavljen na portalu Topnews 12.09.2019. Borut Jamnik pa je kot nadzornik Cinkarne Celje odgovoril na zapis z naslovom “Zbiralci perja: Kaj druži razvpitega Boruta Jamnika in jadralca ter vinarja Igorja Simčiča – Podjetje Esimit Evolution s.r.l, v Gorici, ki se ukvarja s trgovino s titanovim dioksinom”.

Najprej je potrebno omeniti, da Združenje nadzornikov Slovenije predstavlja več kot 700 nadzornikov in predsednikov uprav, ki imajo v rokah praktično neomejeno ekonomsko moč, saj upravljajo več kot deset milijard državnega premoženja, njihovi člani sedijo tako rekoč v skoraj vsaki upravi ali v nadzornem svetu slovenskih “blue chipov”.

Borut Jamnik velja za najvplivnejšega človeka v državi, saj vodi omrežje “moči”, ki rotira po državnih podjetjih, se medsebojno kliče in v tišini kadruje, ko pa to naredi predstavnik demokratično izvoljenega nosilca oblasti, pa zažene vik in krik. Tako se je Jamnikovo omrežje spravilo nad premiera Marjana Šarca samo zato, ker se je začelo govoriti o Jamnikovi zamenjavi in spremembi zakona o Modri zavarovalnici. Jamnik se namreč na vse načine trudi, da bi povzročil vladno krizo in brezvladje, saj je vlada edini njegov “naravni sovražnik”, ki lahko spremeni zakon o Modri zavarovalnici in ga zamenja.

Z Jamnikovim omrežjem se je do sedaj soočila vsaka vlada in vsi premieri od prve vlade Janeza Janše (2004-2008), obdobje vlade Boruta Pahorja od novembra 2008 do februarja 2012, druge vlade Janeza Janše od februarja 2012 do marca 2013, vlade Alenke Bratušek od marca 2013 do septembra 2014, vlade Mira Cerarja od septembra 2014 do novembra 2018 ter sedanje vlade pod vodstvom Marjana Šarca.

Vlade so se z Borutom Jamnikom soočile na različne načine, njegovo moč je v prvem mandatu omejila samo vlada Janeza Janše, medtem ko so vlade za njim večino kapitulirale ali pa so začele z njim oziroma z njegovim omrežjem na različne načine sodelovati. Če niso bile kooperativne, so padle, saj je Borut Jamnik preko svojega omrežja postavil vzporedno oblast in koncentriral finančno in medijsko moč.

Borut Jamnik je imel v pesti (brez mandata volivcev) vsako vlado do sedaj, ker je prepričan, da bi samo on lahko bil premier in da noben drug ni sposoben voditi države razen njega. Problem pa nastane, ker Borut Jamnik ni izvoljiv na volitvah, zato si je na tak in drugačen način podredil politične stranke, ki jih ima v šahu predvsem s finančnimi tokovi. Borut Jamnik se očitno ne more sprijazniti z dejstvom, da ni bil izvoljen na volitvah in da je njegova neformalna moč oziroma koncentracija moči nelegitimna in nedemokratična.

Predvsem pa je Borut Jamnik bogato nagrajeval seveda z denarjem državnih podjetij lojalne novinarje in medije, kot se je pokazalo v aferi Požar, kjer je “požegnal” predsedniku uprave Rudiju Skobetu astronomska izplačila v višini 350.000 evrov v zadnjih štirih letih Bojanu Požarju. Bojan Požar pa se je javno hvalil, da je prej dobival še več denarja, koliko naj bi bilo to, pa ni pojasnil. Rudi Skobe pa je na zaprtih sestankih govoril o tem, “da ima Bojana Požarja na vrvici”.

Dejstvo, da je imel Borut Jamnik svoje ljudi v različnih nadzornih svetih in upravah državnih podjetij, mu je omogočalo vpliv na to, kateri medij bo dobil oglaševalski denar in kateri ga ne bo dobil. Topnews.si vsekakor ni bil deležen kakršnegakoli financiranja s strani omenjenega omrežja. Med tem, ko smo objavili več člankov o spornem delovanju Boruta Jamnika, pa je preko svojih ljudi razširil govorice, da smo ga mesec dni čakali s kamero pred Modro Zavarovalnico.

Plačeval je različnim medijem in novinarjem za obračunavanje in “sesuvanje” vsake vlade, da je lahko njegovo omrežje ohranjalo moč in se napajalo iz državnih podjetij. Spomnimo se samo izjav sedanjega predsednika države na predsedniškem soočanju novembra 2017 na RTV Slovenija, ko je takratni aktualni predsednik Borut Pahor dejal, da »ni neumen, da bi povedal, kdo so strici iz ozadja«.

Ko smo mu nastavili ogledalo, pa se je Jamnik preko odvetniške družbe seveda na stroške Modre zavarovalnice lotil portala Topnews, ki v skladu z zakonom objavlja zahtevo za popravek na članek: “Anonimka o tem, kako je Borut Jamnik “sprivatiziral” Modro zavarovalnico in zakaj Modra zavarovalnica že nekaj let nima dobička: “Zakon a la Borut Jamnik”:

»Odgovor – prikaz nasprotnih dejstev: Anonimka o tem, kako je Borut Jamnik »sprivatiziral« Modro zavarovalnico in zakaj Modra zavarovalnica že nekaj let nima dobička: »Zakon a la Borut Jamnik«

Vsebina članka, objavljenega dne 26.9.2019 pod gornjim naslovom, je nadaljevanje vse pogostejših pisanj internetnega portala TOPNEWS.SI o g. Borutu Jamniku, predsedniku uprave Modre zavarovalnice, d.d. V tokratnem članku pa je novičarska ost naperjena tudi zoper Modro zavarovalnico, d.d. s trditvami o njenih slabih poslovnih rezultatih in pod naslovom članka objavljeno fotografijo vseh treh članov uprave z njihovimi imeni in priimki ter v zvezi z anonimnim blogom podanim vprašanjem, zakaj nadzorni svet zavarovalnice do danes ni odreagiral.

Modra zavarovalnica zavrača neresnično trditev iz članka o njenih slabih poslovnih rezultatih. Modra zavarovalnica je najpomembnejši upravljavec sredstev II. pokojninskega stebra in strateška naložba Republike Slovenije. Namen ustanovitve Modre zavarovalnice v lasti Kapitalske družbe je vzpostavitev stabilne finančne skupine, ki prispeva k dolgoročni finančni vzdržnosti pokojninskega sistema v Sloveniji. Obseg premoženja Kapitalske družbe je po preoblikovanju ostal enak (izčlenitev pomeni delitev, ki ohranja kapitalska razmerja), hkrati pa se je z ustanovitvijo zavarovalnice krog delovanja in obseg storitev dodatno razširil, kar prispeva k zagotavljanju dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno.

Od ustanovitve oktobra 2011 dalje Modra zavarovalnica posluje z dobičkom, s katerim povečuje varnost prihrankov za dodatne pokojnine in zagotavlja svojo finančno trdnost. Hkrati pa Kapitalski družbi redno izplačuje dividende. Do sedaj je izplačala že za 25 milijonov evrov dividend. Presoja uspešnosti poslovanja z uporabo izida poslovanja je neustrezna in zavajajoča. Omenjena postavka namreč predstavlja le delni izid, in sicer brez upoštevanja neto finančnih prihodkov, ki so vir za izplačilo obveznosti do zavarovancev iz naslova pokojninskih rent in izvirajo iz finančnih naložb ter z njimi povezanih prejemkov (zlasti obresti in dividende). Primeren ter ustrezen kriterij celovite presoje uspešnosti poslovanja Modre zavarovalnice je celotni vseobsegajoči donos po obdavčitvi. Ta postavka namreč zajema vse poslovne učinke, tudi tiste, ki niso pripoznani v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino kapitala zavarovalnice. Za razliko od v članku prikazanega negativnega izida iz poslovanja, je celotni vseobsegajoči donos zavarovalnice vsa leta pozitiven, z izjemo leta 2018, kar je posledica izjemnega padca vrednosti delniških naložb ob koncu leta 2018. Kumulativni celotni vseobsegajoči donos je v obdobju poslovanja dosegel 110 milijonov evrov. Prav tako je zavajajoča neposredna primerjava s poslovanjem pokojninskih družb, ki imajo bistveno nižje zakonske kapitalske zahteve, ali zavarovalnic, pri katerih dejavnost upravljanja pokojninskih skladov in izplačevanje rent ne predstavlja temeljne dejavnosti.

Rast kapitala, lastnih sredstev in sredstev članov pokojninskih skladov v upravljanju Modre zavarovalnice je stalnica njenega poslovanja. Od svoje ustanovitve do konca leta 2018 je Modra zavarovalnica povečala obseg kapitala s 152 milijonov na 236 milijonov evrov, kar pomeni približno 6,5-odstotno povprečno letno stopnjo rasti. Še višjo stopnjo rasti pa so v tem obdobju dosegla sredstva zavarovalnice, ki so se z začetnih 263 milijonov do konca leta 2018 povzpela na 460 milijonov evrov, kar pomeni približno 8,3- odstotno povprečno letno stopnjo rasti. Sredstva vzajemnih pokojninskih skladov v upravljanju pa so se povečala za več kot 50 odstotkov in konec leta 2018 dosegla nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov.”

Na spodnja vprašanja vodstvu in nadzornemu svetu Kapitalske družbe:

“Prosimo za odgovore na spodnja vprašanja:

g. Bachtiar Djalil, predsednik nadzornega sveta Modre zavarovalnice:

1.Zakaj uživa predsednik uprave Borut Jamnik, kljub izjemno slabim rezultatom poslovanja Modre zavarovalnice, zaupanje nadzornega sveta?

2.Po kakšnih kriterijih se ocenjuje delo predsednika uprave Modre zavarovalnice? Na osnovi katerih kriterijev je prejel predsednik uprave Modre zavarovalnice v obdobju 2012 – 2018 vsako leto nagrado za uspešno delo – spremenljivi del prejemka, pri čemer je zavarovalnica vsako leto ustvarila negativni izid v iz poslovanja, ki je znašal do konca leta 2018, skupaj 43.088.950 EUR?

g. Bachtiar Djalil, predsednik uprave Kapitalske družbe:

1.Ali ste zadovoljni z rezultati poslovanja in dividendno politiko vaše hčerinske družbe, Modre zavarovalnice?

2.Ali ocenjujete, da ja za Kapitalsko družbo Modra zavarovalnica dobra naložba, kljub dejstvu, da izvaja dejavnost z izgubo?

3.Se strinjate, da je nadzornemu svetu v sestavi, ki jo določa ZPKDPIZ onemogočen učinkovit nadzor nad izvajanjem poslov uprave Modre zavarovalnice?

4.Se vam zdi prav, da lahko kot edini delničar Modre zavarovalnice, na skupščini delničarjev imenujete le polovico članov nadzornega sveta?

5.Bi se strinjali s spremembo ZPKDPIZ, ki bi vam zagotovila pravico do imenovanja večjega števila članov nadzornega sveta?

g. Stanislav Seničar, predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe:

1.Ste seznanjeni z dejstvom, da Modra zavarovalnica, družba v Skupini Kapitalska družba že od leta 2012 ustvarja negativen poslovni izid iz poslovanja, ki se je do konca leta 2018 povzpel na 43.088.950 EUR?

2.Ali Kapitalska družba z naložbo v Modro zavarovalnico uresničuje svoje poslanstvo, t.j. zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z učinkovitim upravljanjem premoženja, saj dosega Modra zavarovalnica v primerjavi s konkurenco bistveno nižjo dobičkonosnost kapitala, ima skromno dividendno politiko in ustvarja negativen izid iz poslovanja?”

Smo dobili sledeči odgovor:

Spoštovani,

V zvezi z vašimi vprašanji vam v spodnjem besedilu posredujemo pojasnilo Kapitalske družbe, d. d.

Modra zavarovalnica, d. d., se glede na dejavnost, ki jo opravlja, uvršča med življenjske zavarovalnice. Za finančne institucije je presoja uspešnosti poslovanja z uporabo izida iz poslovanja neprimerno, saj ne odraža vseh učinkov poslovanja družbe. Modra zavarovalnica, d. d., je v celotnem obdobju od 2011 do 2018 poslovala z dobičkom. V skladu z izhodišči za glasovanje na skupščini je Kapitalska družba, d. d., vsako leto glasovala za izplačilo dividend v višini polovice čistega poslovnega izida poslovnega leta in iz tega naslova do danes prejela prek 25 milijonov evrov. Hkrati se je krepil lastniški kapital Modre zavarovalnice, d. d., in s tem zagotavljal finančno trdnost družbe.

Lastniški kapital se je s 152,2 milijona evrov na dan 31. 12. 2010 povečal za 55 % na 235,8 milijonov evrov na dan 31. 12. 2018. Če vrednost lastniškega kapitala Modre zavarovalnice, d. d., na dan 31. 12. 2018 povečamo za izplačane dividende, se tako izračunana vrednost lastniškega kapitala Modre zavarovalnice, d. d., poveča za 70 %. Rast cen evropskih delnic v panogi življenjske zavarovalnice, merjeno z indeks STOXX Europe Total Market Life Insurance, je v obdobju od 31. 12. 2010 do 31. 12. 2108, znašala 68 %. Vseobsegajoči donos zavarovalnice je v tem obdobju znašal 110 milijonov evrov, vrednost sredstev vzajemnih pokojninskih skladov (brez sredstev Prvega pokojninskega sklada RS) se je povečala za 53,4 % (s 676,7 milijonov evrov na dan 31. 12. 2010 na 1.038 milijonov evrov na dan 31. 12. 2018). Poslovanja Modre zavarovalnice, d. d., ne moremo primerjati s pokojninskimi družbami, ki imajo bistveno nižje zakonske kapitalske zahteve, ali pa z zavarovalnicami, pri katerih upravljanje pokojninskih skladov in izplačevanje pokojninskih rent ne predstavlja temeljne dejavnosti.

Z namenom omejitve tveganj, povezanih z opravljanjem tržne dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov in izplačevanja pokojninskih rent prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, je Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe določil prenos opravljanja te dejavnosti s Kapitalske družbe, d. d., na novoustanovljeno hčerinsko družbo, Modro zavarovalnico, d. d.

Kapitalska družba, d. d., je z izvedbo izčlenitve prenehala opravljati tržno dejavnost upravljanja pokojninskih skladov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vključno s Prvim pokojninskim skladom RS, in s tem omejila tveganja, povezana z opravljanjem te dejavnosti. Hkrati pa na ravni skupine še naprej pomembno prispeva k stabilnosti pokojninskega sistema s financiranjem pokojninske blagajne, poklicnim zavarovanjem in prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Zaradi pomena, ki ga ima Modra zavarovalnica, d. d., v slovenskem pokojninskem sistemu, je edina kapitalska naložba RS, ki je že z zakonom opredeljena kot strateška.

Ob preoblikovanju Kapitalske družbe, d. d., je zakon po zgledu nekaterih tujih avtonomnih in neodvisnih demografskih rezervnih skladov uvedel deležniško sestavo nadzornega sveta Kapitalske družbe, d. d. Na podoben način se je opredelila tudi sestava nadzornega sveta Modre zavarovalnice, d. d., pri čemer pa se je, glede na sorodno dejavnost, zgledovala po pokojninskih družbah, pri katerih pokojninska zakonodaja določa sodelovanje zavarovancev (in ne delavcev) v nadzornem svetu pokojninske družbe. Vsi člani nadzornega sveta morajo izpolnjevati pogoje, kot jih opredeljuje Zakon o zavarovalništvu za člane nadzornega sveta zavarovalne družbe in so predmet nadzora Agencije za zavarovalni nadzor. Kandidate za vse člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice, d. d., (tako tiste, ki jih predlagajo zavarovanci, kot tiste, ki jih predlaga Kapitalska družba, d. d.) preveri tudi Kapitalska družba, d. d., v skladu s svojimi pravili. Če oceni, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za članstvo v nadzornem svetu Modre zavarovalnice, d. d., na skupščini delničarjev ne glasuje za predlaganega kandidata. Vsi člani nadzornega sveta (ne glede na to, kdo jih je predlagal) imajo fiduciarno dolžnost do družbe, torej Modre zavarovalnice, d. d., in ne do predlagateljev oziroma delničarjev.

Kapitalska družba, d. d., kot nadrejena družba v zavarovalniški skupini ima vzpostavljen sistem upravljanja skupine, vključno s poročanjem, ki ji v skladu z zavarovalniško zakonodajo omogoča učinkovito izvajanje nadzora nad hčerinsko družbo, neodvisno od članov nadzornega sveta. Sistem upravljanja skupine vzpostavlja tudi sodelovanje članic skupine z namenom doseganja sinergijskih učinkov na ravni skupine.

Lepo pozdravljeni,

Kapitalska družba, d. d.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)