Putin je dobil bitko za Kremelj: Kakšna je njegova moč?
Predsedniške volitve, ki so potekale v nedeljo v Rusiji pravzaprav niso volitve le za najpomembnejšo funkcijo v državi, temveč tudi za eno od najpomembnejših osebnosti v svetu.
Boj za predsedniški fotelj je hkrati tudi boj za eno od najmočnejših funkcij v svetu. Ruski predsednik ima znatno večja pooblastila v svoji državi, kot na primer “Vodja svobodnega sveta”, predsednik ZDA. Ruski sistem je polpredsedniški. V takšnem sistemu so pooblastila predsednika republike, ki ga neposredno izvoli ljudstvo, večja od pooblastil vlade, s čimer predsednik postane skoraj absolutni šef izvršne oblasti. Predsednik in vlada si uradno delita izvršno oblast, medsebojno nadzirata in sodelujeta, vendar je predsednikova beseda na koncu zadnja.
Predsednik Ruske Federacije je šef države in vrhovni poveljnik Oboroženih sil. Pristojnosti predsednika Ruske Federacije so zapisane v četvrtem poglavju Ustava RF iz leta 1993, ki so jo sprejeli v zapletenih zgodovinskih pogojih (Ruska ustavna kriza 1993.).
V skladu z Ustavo in drugimi zakoni, predsednik vodi notranjo in zunanjo politiko, usmerja zunanjo politiko, vodi pogajanja in podpisuje mednarodne sporazume.
V skladu s četrtim poglavjem Ustave, predsednik Ruske federacije izvaja naslednje pristojnosti:
1. Predsednik imenuje predsednika vlade z odobritvijo Državne dume;
ima pravico predsedovati sejam vlade
2. Prejema odstop vladne
3. Predlaga Državni dumi imenovanje predsednika Centralne banke in njegovo razrešitev
4. Na predlog predsednika vlade imenuje in razrešuje namestnike predsednika vlade in ministre
5. predlaga Svetu Federacije imenovanje sodnikov Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča, Višjega arbitražnega sodišča, imenovanje Generalnega tožilca in njegovo razrešitev ter imenovanja sodnikov zveznih sodišč
6. Predseduje Varnostnemu svetu in predpisuje njegovo uredbo
7. Vzpostavi vojaško doktrino
8. Formira upravo predsednika
9. Imenuje in razrešuje pooblaščene predstavnike predsednika
10. Imenuje in zavrne najvišje poveljstvo oboroženih sil
11. imenuje in odpokliče diplomatske predstavnike v tujih državah in mednarodnih organizacijah. Predsednik lahko v skladu z Ustavo imenuje diplomatske predstavnike po posvetovanju z določenimi odbori ali komisijami domov Zvezne skupščine
12. Razpisuje volitve v Državno dumo v skladu z Ustavo in zakonom
13. Razpusti Državno dumo v primerih, ki jih določa Ustava
14. Razpiše referendum v skladu z zakonom
15. Vlaga predloge zakonov Državni Dumi
16. Podpisuje in uveljavlja zakone v 14 dneh po sprejetju. Če predsednik ne podpiše zakona, Državna duma in Svet federacije, se zakon ponovno obravnava. Če je zakon sprejet z dvotretjinsko večino v Državni Dumi in Svetu federacije, ga je predsednik dolžan v 7 dneh podpisati in ga uveljaviti
17. Govori Zvezni skupščini z letnim poročilom o razmerah v državi, o notranji in zunanji politiki države
18. Nastopa kot razsodnik, ko nastane nesoglasje med državnimi organi ali organi
oblasti subjekta države. Če ne najde rešitve, se spor predloži v obravnavo pristojnemu sodišču
19. Usmerja zunanjo politiko, vodi pogajanja in podpiše mednarodne sporazume, podpiše listino o ratifikaciji, prejme listino akreditiranih diplomatskih predstavnikov
20. V primeru napada ali neposredne nevarnosti razglasi izredno stanje na celotnem ozemlju ali v enem delu. O tem nemudoma obvesti Državno dumo in Svet federacije
21. Odgovarja na vprašanja državljanov in političnih organizacij
22. podeljuje državna odlikovanja, častne naslove, višje vojaške nazive in višje specializirane nazive
23. opravlja pomilostitve.
Predsednik Ruske Federacije svoje pristojnosti opravlja preko sprejema ukazov in določil. Ukazi in določila se izvajajo na celotnem ozemlju in ne smejo biti v neskladju z Ustavo in zakoni. Predsednik lahko razveljavi odločitve in odredbe Vlade Ruske Federacije ter sprejema tudi pravno obvezujoče podzakonske akte v luči ukazov in določil. Njegov mandat traja 6 let. Ta funkcija je bila vzpostavljena leta 1991 na podlagi referenduma, ki je bil izveden 17. marca 1991, prvi Predsednik Ruske Federacije pa je postal Boris Jelcin, ki je na tej funkciji ostal do leta 1999, ko se je umaknil.
Volilno pravico imajo državljani Ruske federacije starejši od 18 let, če jim ni bila odvzeta aktivna volilna pravica. Centralna volilna komisija bo, najkasneje v roku desetih dni od dneva volitev, objavila volilne izide.
Kandidat za predsednika mora imeti vsaj 35 let, v zadnjih desetih letih pa mora imeti stalno prebivališče na ozemlju Rusije. Stranke, ki so v Državni dumi lahko predlagajo svoje kandidate brez zbiranja podpisov. Za razliko od njih, stranke, ki niso v Državni dumi pa morajo zbrati vsaj 100.000 podpisov državljanov, medtem ko se za neodvisne kandidate zahteva 300.000 podpisov.
Kot zanimivost si poglejte, kako je Putin po končanem glasovanju želel podariti nalivnik šefu volilne komisije v tem okraju, nato pa si je premislil.
