Janša za volitve 10. junija – V primeru skrajšanja mandata Državnega zbora, SDS s svojim kandidatom za mandatarja? Tudi Veber napovedal naskok na mandatarstvo – TOPNEWS.si

Janša za volitve 10. junija – V primeru skrajšanja mandata Državnega zbora, SDS s svojim kandidatom za mandatarja? Tudi Veber napovedal naskok na mandatarstvo

Janša za volitve 10. junija – V primeru skrajšanja mandata Državnega zbora, SDS s svojim kandidatom za mandatarja? Tudi Veber napovedal naskok na mandatarstvo

Državni zbor se je sicer danes uradno seznanili s Cerarjevim odstopom, ki je svoj odstop tudi obrazložil. Danes popoldne pa se bodo začela tudi Pahorjeva srečanja s predsedniki poslanskih skupin, ki jih bo predsednik zaključil jutri. Ti pogovori naj bi sicer bili le formalnost, saj Pahor, kot je napovedal, sam novega mandatarja ne bo predlagal, razen, če bi katera od poslanskih skupin predlagala novega mandatarja. Kljub temu, da je manever z novim mandatarjem malo verjeten, pa glede na nekatere informacije ni popolnoma izključen, če ne bo konsenza glede čimkasnejšega razpisa volitev. S tem naj bi se poslanke in poslanci uradno seznanili v četrtek ali v petek in takrat bo začel teči dvotedenski rok, v katerem bodo lahko svoj predlog za mandatarja vložile skupine poslancev.

Kakršen koli manever z iskanjem novega mandatarja, bi čas volitev premaknil iz konca maja na junij, kar pomeni, da bi bile volitve kljub odstopu predsednika vlade Mira Cerarja praktično redne. Po naših informacijah so se konec prejšnjega tedna predvsem v SDS poigravali z mislijo, da bi v primeru resnega skrajšanja mandata predlagali svojega mandatarja in s tem zapletli proceduro glede izvedbe predčasnih volitev. Razlog je predvsem v sprejemu zaključnih poročil preiskovalnih komisij in predvsem sprejem ustavnega zakona o NLB. Nasprotovanje volitvam pred 10 junijem pa je zaznati iz večih nastopov predsednika SDS Janeza Janše.

Janša je sicer takoj po odstopu Cerarja dejal, da bodo naredili vse, da poročila pridejo na dnevni red. “Naredili bomo vse, da poročila preiskovalnih komisij še v tem mandatu pridejo na dnevni red. Procedura je namreč takšna, da če poročila niso obravnavana v tem mandatu, pade tudi tisto, kar je bilo narejeno.” Ob tem je spomnil, da smo že doživeli, da se je skušalo s predčasnimi volitvami in skrajšanjem mandata vplivati na učinke dela preiskovalnih komisij. Sedaj torej vidimo podobno, a v bistveno večjem zamahu. Konec prejšnjega tedna pa je na Pučnikovih dnevih dodal, “da je volilni štab Stranke modernega centra prevzel, kot pravijo, Andrej Klemenc, dolgoletni direktor Mladine oziroma varuh lastniškega deleža Milana Kučana. “Od njega naj bi prišla ta ideja o odstopu. Gre za različno tehnologijo, ampak gre za enak motiv, v smislu skrajšati mandat, bolje volitve prej kot pozneje, glede na to, da koalicija razpada, preprečiti prodajo NLB v vsakem primeru, preprečiti resno obravnavo poročil treh preiskovalnih komisij in če se le da, zbežati stran zaradi odgovornosti plačevanja teh nezakonitih izterjav pri NLB, kar se je odkrilo prejšnji teden – to je bila kaplja čez rob, če mene vprašate.”

“Da je stvar jasna, tudi jaz osebno mislim, da je ta sodba Vrhovnega sodišča glede ponovitve referenduma politična,” je dejal Janša, saj so bili po enakem zakonu izvedeni tudi vsi pretekli referendumi. Zakon je sporen že nekaj let, večkrat je vlada trošila javni denar za propagando. “Zdaj naenkrat, ravno v tem času, ko se je nekomu zahotelo, da se skrajša mandat in da se spet povzroči nenormalne razmere v času pred volitvami, ravno zdaj se odloči,” ugotavlja Janša, in dodaja, da je za rezultate sodbe izvedel kakšen teden prej, prepričan pa je, da je to vedel tudi Cerar, da to ni bil nek šok.

Formalno po proceduri morata po teh 14-ih dneh, ko se Državni zbor seznani z odstopom predsednika vlade, miniti še dva dneva in potem bo lahko Pahor razpustil Državni zbor in sklical predčasne volitve – najprej v 40 dneh in najpozneje v dveh mesecih. Najzgodnejši možni datum bi bil tako 20. maj. Borut Pahor je v četrtek prejšnji teden dejal, da bodo volitve najverjetneje v drugi polovici maja, včeraj pa so iz njegovega kabineta sporočili, da bo svojo odločitev sporočil v sredo, po pogovorih s poslanskimi skupinami.

Pred volitvami, ki so bile sicer po prvih pogovorih predsednika države predvidene za 10. junij, bi lahko poskušali izvoliti novega predsednika vlade. Predsednik republike bo, ne glede na napovedi, da ne bo predlagal mandatarja, moral vprašati vodje poslanskih skupin, ali imajo kandidata za novega mandatarja. Procedura razpustitve parlamenta je namreč precej zapletena. Če novega kandidata za mandatarja ni, to formalno ugotovi tudi Državni zbor, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja.

Če bo Državni zbor razpuščen, se v skladu z Ustavo izvoli nov, najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Redne volitve pa se opravijo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let, od prve seje prejšnjega Državnega zbora, kar se je v tem sklicu zgodilo 1. avgusta 2014. Glede na časovnico bo o rednih oziroma izrednih volitvah odločal predsednik republike Borut Pahor po posvetovanju s strankami. Cerar ga bo uradno z odstopom seznanil v četrtek. Mandatna doba prejšnjega Državnega zbora se sicer konča s prvo sejo novega Državnega zbora, ki jo skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.

Po seznanitvi parlamenta s Cerarjevim odstopom je Janko Veber že napovedal naskok na mandatarstvo in zbiranje podpisov devetih poslancev.
logo-topnews (1)

 

 

COMMENTS

TOPNEWS (0)