Avto-destruktivni ukrepi: Trump želi uvesti še carine na uvoz evropskih avtomobilov – TOPNEWS.si

Avto-destruktivni ukrepi: Trump želi uvesti še carine na uvoz evropskih avtomobilov



Avto-destruktivni ukrepi: Trump želi uvesti še carine na uvoz evropskih avtomobilov

Predsednik ZDA Donald Trump je včeraj sporočil, da bodo ZDA “enostavno uvedle carino” na avtomobile, proizvedene v Evropi, če bo Evropska unija uveda povračilne ukrepe na trgovinske omejitve, ki jih želijo ZDA uvesti na uvoz jekla in aluminija.

“Če želi Evropska unija dodatno povečati njene že tako velike tarife in omejitve za ameriška podjetja, ki tam poslujejo, bomo mi enostavno uvedli takse na njihove avtomobile, ki svobodno prihajajo v ZDA. Oni onemogočajo prodajo naših avtomobilov (in drugega) na njihovem trgu. Veliko trgovinsko neravnovesje”, je napisal Trump na Twiterju.

Prav tako je navedel, da so prejšnje ameriške vlade sklepale “zelo neumne” trgovinske sporazume in da se druge države “smejijo temu, kakšni “norci” so bili ameriški voditelji”, vendar temu “več ne bo tako”.

EU je najavila, da bo odgovorila s protiukrepi glede ameriškega izvoza na trg EU, če Trump uvede carine, kot je obljubil, da bo to storil naslednji teden.

New York Times glede povečanja carin meni, da se trgovinske vojne ne da dobiti, največ škode pa bodo imele prav ZDA. Donald Trump se je agresivno zavzemal za trgovinsko vojno, še preden je postal predsednik ZDA. Z odločitvijo, da bo uvedel visoke carine na uvoz jekla in aluminija, je naredil le prvi pomemben korak v tej smeri.

Vendar vse kaže, da tako kot tudi drugih političnih ukrepov, ki jih podpira, tudi teh ne razume dovolj dobro, piše New York Times v svojem uredniškem uvodniku.

Sklicujoč se na redko uporabljen zakon, ki predsedniku omogoča, da omeji trgovino s sklicevanjem na nacionalno varnost, je Trump izjavil, da bo povišal carine na uvoz jekla na 25 odstotkov in aluminija na 10 odstotkov. Slednje je izjavil med hitro sklicanim sestankom z izvršnimi direktorji podjetij ameriške jeklarske industrije.

Številni uslužbenci Bele hiše, vključno z ekonomskim svetovalcem Gary-jem Cohn-om, so bili videti kot, da so presenečeni s to odločitvijo. Cohn je v sredo opozoril, da bi utegnil odstopiti, če bo Trump krenil z načrtom povišanja carin. Iz administracije je objavljenih malo podrobnosti o tem, kako dolgo bi bile nove carine v veljavi, kot tudi, ali se bodo nanašale na vse države, vključno tudi tiste, s katerimi imajo ZDA sklenjene trgovinske sporazume, kot so Kanada, Mehika in Južna Koreja.

Po objavi Trumpove namere, so borze zabeležile oster padec, saj se investitorji bojijo, da je to le prvi v vrsti korakov, ki bodo privedli do eskalacije, kjer bodo ZDA in njeni trgovinski partnerji uvajali nove carine. Trump je kot kaže tudi potrdil te bojazni v petek, ko je na Twiterju napisal, da so “trgovinske vojne dobre in jih je lahko zmagati” – kar je argument, ki nasprotuje praktično vsemu, kar smo se naučili o tem, kako se takšni scenariji odvijajo, piše New York Times.

Večje carine na jeklo in aluminij, bi naposled morale imeti za cilj kaznovanje Kitajske, ki je zniževala cene teh proizvodov tako, da je proizvajala več železa, kot pa ga svet sploh lahko porabi. Vendar pa bo Trumpov korak imel omejen efekt na Kitajsko, saj večino jekla in aluminija, ki ga ZDA uvozijo, prihaja od njenih zaveznic, kot so Kanada, Brazilija, Južna Koreja in Mehika.

Še več, ta korak lahko škodi ameriškim gospodarskim panogam, ki uporabljajo takšna železa, npr. avtomobilska industrija in gradbeništvo, saj bosta morali plačati več za ključno surovino.

Če je Trump zares želel pripraviti Kitajsko k zmanjšanju svoje pretirane proizvodnje, bi lahko preko sodelovanja z Evropsko unijo, Kanado, Japonsko, Južno Korejo in drugih držav, izvršil pritisk na Peking. Te države so v glavnem na strani ZDA, škodo pa jim prav tako povzroča kitajska merkantilistična ekonomska politika. Namesto, da z njimi najde skupni interes, je Trump s svojo odločitvijo razburil ameriške zaveznice.

Najvišji predstavniki Kanade in EU so že zagrozili, da bodo ostro odgovoriti na nove Trumpove carine. To bi lahko storili z obravnavo tega primera proti ZDA pred Svetovno trgovinsko organizacijo ali tako, da bi naredili to, kar je naredil Trump – enostransko uvedli nove carine na uvoz ameriških proizvodov, kot so soja ali “boingova” letala. Poleg tega, Kanada uvaža več ameriškega jekla, kot pa ga izvaža v ZDA, s čimer lahko povzroči škodo tej isti ameriški industriji, ki jo želi zaščititi Trump.

Prav tako ni jasno, ali bodo nove carine pomagale Trumpu doseči uresničitev njegovega cilja, to je povečati zaposlenost v ZDA, v sektorju proizvodnje. Na primer, tovarne, locirane v ZDA, že proizvajajo okoli 70 odstotkov jekla, ki jih ZDA že uporabljajo. Strokovnjaki menijo, da bi za vsako novo delovno mesto v jeklarnah ali topilnicah aluminija, ki jih prinaša Trumpova odločitev, ZDA lahko izgubile prav toliko ali še več delovnih mest v panogah, ki uporabljajo ta železa, saj se bodo podražila. To je eden od razlogov, zakaj trgovinske vojne v bistvu ni lahko dobiti, ugotavlja New York Times.

Po navedbah iz uvodnika, predsednik Trump vidi trgovino kot igro z nično vsoto. Trump in nekateri njegovi svetovalci, ki so najbolj naklonjeni protekcionizmu, vključno s Petrom Navarrom, mislijo, da Kitajska in Mehika prodajata Ameriki več, kot iz nje uvažata in da pri tem zmagujeta. Trump želi spremeniti to situacijo z novimi carinami in drugimi trgovinskimi omejitvami. Vendar, trgovina je mnogo bolj zapletena od tega. Carine so grobi instrument, ki lahko povzroči toliko škode državam, kot tudi koristi.

Carine na jeklo in aluminij bi lahko imele same po sebi le majhen vpliv na gospodarstvo. Strokovnjaki pa se vse bolj bojijo, da se predsednik Trump “samo ogreva” in da bo uvedel nove carine tudi na druge proizvode in tako zvlekel ZDA v mnogo širšo trgovinsko vojno, takšno, kot je svet ni videl že od “Velike depresije”, ki se je začela leta 1929.

To bi imelo velike in uničujoče ekonomske posledice v ZDA in po svetu, zaključi New York Times.

logo-topnews (1)

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)