(VIDEO) Poslednji Jedi – Ali kaj je naredilo Janeza Drnovška tako brezčasnega?
Včerajšnji spominski simpozij ob 10 obletnici smrti dr. Janeza Drnovška, ki je trajala dobrih pet ur, me je na na nek način spomnil na obsežno in brezčasno serijo zgodb, kot je Vojna zvezd. Poslednji Jedi traja maratonski dve uri in pol. Vsak nastop na simpoziju je bil na nek način podoben, kot če bi gledali stare filme. Novinarsko vprašanje pa je, v katerem vrstnem redu bi in koga bi pravzaprav najprej izpostavil, tako kot so govorili po vrstnem redu ali tako kot gre zgodba o Drnovšku.
Ali naj torej začnem z Novim upanjem, originalno Vojno zvezd, njegovim nadaljevanjem, Imperij vrača udarec, potem Napadu klonov in Maščevanju Sitha, Jedijeva vrnitev, Sila se prebuja ali pa s Poslednjim Jedijem. Janez Drnovšek je tako kot George Lucas v Poslednjem Jediju postavil pod vprašaj samoumevne koncepte Sile, Jedijev, dihotomije dobrega in zla, usode in samožrtvovanja v imenu višjega cilja. “Naša prava vrednost je v tem, kar bodo postali tisti, ki nas bodo nasledili,” zgubani, stari modrec položi na srce prijatelju v Poslednjem Jediju. In to je verjetno tudi stavek, s katerim bi svoj uvod na simpoziju začel Janez Drnovšek, če bi govoril. Tudi Drnovšek je očitno gledal Vojno zvezd, saj je v enem od svojih nastopov govoril v jeziku filma o princih teme.
In kaj je naredilo Janeza Drnovška v primerjavi z Vojno zvezd tako brezčasnega? “Frajerske” vesoljske ladje, jurišniki, izgled Datha Vaderja itd.? Ali morda vsebina, duša, epskost, čustveno popotovanje likov in občutek pustolovščine? To je pravzaprav tisto glavno vprašanje. Janez Drnovšek je bil brez dvoma nekonvencionalen politik in državnik in svetovljan, ki je s svojo molčečo karizmo pustil neizprosen pečat tako v slovenski politiki kot pri zavzemanju za pravičnejši svet. Tri obdobja delovanja, ki so zaznamovala njegovo življenjsko pot: obdobje predsedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko se je Slovenija tudi priključila Evropski uniji in zvezi Nato.
Vendar Drnovška ni naredilo brezčasnega le njegovo delovanje v politiki, ampak nekatere poteze, ki so pokazale njegovo človeško plat. Tako bi, recimo dialog z domačini v Ambrusu, lahko bil dialog iz že omenjenega filma Poslednji Jedi, ker domačine vprašuje: “A ste vi ljudje? Ali kaj ste?«. Tako je razjarjene domačine Ambrusa spraševal pokojni predsednik Janez Drnovšek. Janez je takrat kot predsednik prišel pomagat eni družini. Družini Strojan. Hotel jim je izročiti dva zabojnika, da ne bodo zmrznili dan pred Božičem. In ni mu uspelo. Tristo vaščanov mu je to preprečilo. Tristo korenjakov je predsednika zmerjalo po dolgem in počez. Drnovšek pa je zgrožen lahko le dodal: »Mene udarite, ne njih. Kakšni kristjani pa ste, da enim ne dovolite preživeti božičnega večera na toplem?«
Sam sem ga kot novinar in najprej kot dopisnik iz Beograda leta 1989, imel priložnost osebno spoznati in spremljati praktično do konca njegove politične kariere. Prav dejstvo, da sva v Beogradu razvila svojevrsten odnos, ki pa nikoli ni prestopil tiste rdeče črte med politikom in novinarjem, je bil najbrž razlog, da mi je v času, ko so bile prekinjene vse potniške linije z Beogradom, ponudil mesto v svojem letalu. Popila sva viski in se v neformalnem pogovoru smejala temu, kako sem z informacijami iz Beograda, tako rekoč iz prve roke, spravljal v “obup” politično garnituro doma, preden so “insajderske” informacije po drugih linijah prišle do Slovenije, so bile že objavljene v Dnevniku na RTV, za katero sem takrat delal kot dopisnik.
Najbrž sem tudi eden redkih novinarjev, ki mu je na svojem domu, dr. Drnovšek osebno skuhal odlično kavo, v danes “prepovedani” coni v Murglah ali pa kasneje v zadnjem obdobju ponudil kruh, ki ga je osebno pekel na Zaplani. Nazadnje leta 2007, ko sem se ponovno za kratek čas vrnil na RTV, sem delal reportažo na Gradu Bogenšperk, Šmartno pri Litiji, ko je njegovo Gibanje za pravičnost in razvoj v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije pripravilo projekt – zasaditev približno 200 dreves na 40 lokacijah po Sloveniji kot darilo Zemlji ob dnevu Zemlje 22.04.2007.
Nastal je posnetek, na katerem mi je Janez Drnovšek iz rok vzel mikrofon in mi porinil v roke lopato. Češ obrniva vloge – zdaj pa zamenjajva, bom jaz tebe intervjujal, ti pa boš zasadil lipo. Lahko samo rečem, da mi v vlogi politika ni bilo lahko, tako kot najbrž tudi njemu ne.
Če se vrnem na začetek, ko mi je morda Drnovšek, tako kot se glasi citat enega izmed likov v novi izdaji Vojne zvezd, ki nosi podnaslov Poslednji Jedi, hotel reči: “Preveč se oklepaš preteklosti. Opusti jo in se zazri v prihodnost.”
Simpozij o Dr. Janezu Drnovšku si lahko ogledate spodaj:
Kaj je naredilo njega brezčasnega?
To ,da je začela pod njim in LDS Slovenija toniti v pufih in komunizmu.
kako se bo brigal za Slovenijo, če še svojih otrok ni priznal, hčerko zagotovo! Tiorej je bil en navaden prasec!
Drnovška sicer tudi jaz ne cenim kaj posebej. Ne drži pa glede dolgov. Zadolževanje je začel Janša, nadaljevali so ga pa vsi naslednji premierji.
no, da ugotovis da imas 50 let otroka pa ne ves zanj, oprostite, ravno normalno to ni. Vzgojil pa najbolj pokvarjene kadre v svoji stranki, se zdaj se selijo iz ene v drugo.