Govor Mira Cerarja med Janezom Drnovškom in Antejem Markovićem – V evropskem smilslu pa čisti centrizem – Macron – TOPNEWS.si

Govor Mira Cerarja med Janezom Drnovškom in Antejem Markovićem – V evropskem smilslu pa čisti centrizem – Macron



Govor Mira Cerarja med Janezom Drnovškom in Antejem Markovićem – V evropskem smilslu pa čisti centrizem – Macron

Nastop Mira Cerarja na programski konferenci SMC je bil presenetljiv in drugačen. Novinarski kolegi, ki so spremljali njegov nastop, so v prvih komentarjih bili presenečeni, saj ga takega doslej niso poznali. Cerar je najprej v govoru govoril o stanju v državi pred volitvami 2014 in doslej ostro obračunal s svojimi političnimi nasprotniki ter nanizal uspehe svoje vlade, nato pa v dramatičnem slogu opisal, kaj se bo zgodilo, če SMC ne bo vodilna stranka tudi po naslednjih volitvah.

“Ja, veste, ko mi pravijo, ali pa bom takole rekel, ko mi pripisujejo različne lastnosti, različni komentatorji. Včasih se kar zabavam, kaj vse slišim o sebi, si vedno rečem: Želim biti preudaren. Vedno sem bil preudaren. Že prej kot profesor, ko sem vzgajal mlade rodove. In tak bom v osnovi. Premišljen, preudaren, morda včasih bolj počasen kot bi kdo želel, ampak to ne pomeni, da nisem in da nismo mi odločni. Še kako smo odločni. Poglejte si rezultate, ki se tu kažejo, poglejte si to, kar je rekel Sašo (Aleksander Kešeljevič). Če ne bi bili odločni, ne bi niti obstali v tem zverinjaku, v katerega smo vstopili. Če ne bi bili odločni, ne bi naredili vsega tega napredka, ne bi konsolidirali ter uredili javnih financ, ne bi uredili gospodarjenja z državnimi naložbami, z državnim premoženjem. Ko smo dobili v roke vlado, to ni bilo urejeno. Imeli smo veliko finančno luknjo. Nekateri politiki so klicali na pomoč Trojko v Slovenijo. Niso imeli samozavesti, da bi rekli: Slovenci znamo in zmoremo in bomo to sami. Niso imeli. Raje so se prepirali, pa klicali trojko, pa iskali pomoč zunaj, pa se prepirali še naprej. Če je Država v neredu, če ni stabilnosti, če je v finančni krizi, ne more zagotoviti niti delovanja vojske, niti policije, niti kulture, niti šolstva, niti znanosti, kje bo šele lahko pomagala otrokom in mladim, da pridejo do tega, da se udejanijo. Ne moreš, če je finančna kriza, ne moreš. Ko je bila finančna kriza, je šlo vse navzdol. Nobenemu podsistemu ne moreš omogočiti spodobnega življenja, ker je država v slabi kondiciji. Še več. Kaj se zgodi takrat? Država postane plen. Slovenija je bila plen. Bila je plen za tuje multinacionalke, za tuje politične akterje, ki so si želeli prevzeti domeno nad Slovenijo. Moč nad Slovenijo, da nam bodo oni rekli, kaj moramo privatizirati in kaj moramo prodati, kaj moramo početi tukaj, v naši Državi. Kako si šibak, ko si podrejen. In to so naredile prejšnje vladne garniture. Dopustile, da smo postali šibki, da smo postali ubogi, ponižani. Kaj pa je drugega to, če ne morejo naše banke delovati? Da si moramo izposojati denar, da jih dokapitaliziramo v milijardnih vsotah. Kaj pa je to, če imamo milijardne investicije, ki so zgrešene in bile priprave storjene na podlagi spornih praks. Kaj pa je to, če otrok ne more upati na neko normalno delo, zaposlitev itn.. Kaj pa je to drugega kot kriza, ki zadane vsakogar, in ki ne omogoča razvoja. In to je naša vlada naredila. Vlada, ki jo vodi stranka SMC, z menoj na čelu. Mi smo potegnili Slovenijo iz krize”.

Največ pozornosti in komentarjev je bila deležna prerokba Cerarja, če SMC ne bo vodilna stranka tudi po naslednjih volitvah: ….kajti če SMC ne bo še vedno vodilna stranka v prihodnjem mandatu, na, po prihodnjih volitvah, zadeve ne bodo šle v tej smeri, ki smo si jo začrtali … To ne pomeni samo v naši smeri, prisluhnemo tudi drugim seveda, ampak ne bomo, kot družba, uspešni … Kajti to kar delajo druge politične stranke, je še vedno vračanje v preteklost. Je še vedno politični spopad, kdo bo koga. Ne pa delo za Slovenijo, Slovence, kako bomo skupaj”.

Ko sem sam iskal primerjavo političnih nastopov, ki v polpretekli zgodovini sem se spomnil na nastop nekdanjega premiera Janeza Drnovška in morda najbolj znamenitih njegovih besed iz maja 1998, ko je SDS vložil ustavno obtožbo proti njemu, k odstopu pa ga je pozival tudi tedanji predsednik ZLSD-ja, trenutni predsednik republike Borut Pahor. “Kaj bi prinesel moj odstop? Gospodje, vsi, ki me pozivate k odstopu, ki me napadate, gospodje iz opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo,” je zahteve po odstopu zavrnil Drnovšek. Z Drnovškovim prihodom se je začela “zlata doba” stranke LDS, ki je zmagala na državnozborskih volitvah istega leta in postala najmočnejša slovenska politična stranka v devetdesetih letih vse do zmage SDS-a na volitvah 2004. Drnovšek pa je ostal predsednik slovenske vlade do konca leta 2002, z izjemo nekajmesečne prekinitve. Leta 2000 je šel po zaupnico v Državni zbor, ki mu ni bila izglasovana. Vodenje vlade pa je do jesenskih volitev, kjer je znova zmagal LDS, prevzel dr. Andrej Bajuk (NSi). Sicer pa je kot dolgoletni premier uspešno prebrodil neprestano slovensko politično razklanost.

Morda je še bolj, kot opis političnih razmer o “državi in naciji”, zanimiva Cerarjeva kritika zastrupljanja odnosov med ljudmi zaradi politike.

“Smo proti diskriminaciji, proti nestrpnosti in še posebej proti sovražnemu govoru, ki se pojavlja v Sloveniji. Jaz upam, da ga tudi drugi vidijo, ker je to huda nevarnost, ker začne se takole, z majhno količino. En poslanec, en član neke pomembne stranke. En državljan, potem jih je pet, potem jih je sto in na koncu Družba utone v sovraštvu, v medsebojnem boju in v negativizmu, ki nas vse skupaj razje. Zato smo proti sovražnemu govoru, proti netoleranci in smo seveda tudi proti populizmu. Ker, kaj se dogaja danes v Evropi in Svetu? Nekateri želijo s temi populizmi, skrajno levimi ali skrajno desnimi populizmi enostavno prevagati, ogoljufati ljudi. Ponujajo jim neko poenostavljeno vizijo prihodnosti, ki se je, v zgodovini že večkrat pokazano, izpridila v zlo. Ki je lahko na koncu samo nekaj negativnega. In zato moramo ostati čvrsta, liberalna stranka, ki vztraja na svojih vrednotah in za … absolutno zanika … vse te negativne pojave. Moramo biti tudi proti neresnicam. Veliko je tudi neresnic o nas. O SMC, o meni, o marsikom izmed vas. Zakaj? Zato, ker se trudite, ker vam je mar za Slovenijo in ker to mnoge moti, ker smo pri tem tudi uspešni. Kadar smo uspešni, pa naj si bo doma, ali naj bo to Drugi tir, naj bo to kjerkoli, da samo navedem neke zadnje primere, se nas lotijo. Ampak, naša politična kultura, ki mora prevladati v Sloveniji na dolgi rok in to je tisto, kar je pri tem najbolj ključnega, ta višja, politična kultura, nam ne dovoljuje, da bi se začeli s temi pritlehnimi, nosilci teh dezinformacij, ali preko t.i. rumenih medijev, ali pa kje drugje, da bi se začeli z njimi prepirati, da bi se spustili na nivo, ki ga poznamo iz prejšnjih let. Ko so se politiki obkladali drug drugega, ko so se ponosno obračali vsak k sebi in bili eden bolj pomemben od drugega. Ne. Mi moramo sodelovati…

Ne. Mi moramo sodelovati. Mi smo stranka za ljudi, zato moramo biti odprti za dialog, prisluhniti … Ampak, če nekdo ne vodi dialoga, če nekdo laže, če nekdo govori neresnice, zato, da bi nas s tem prizadel, da bi s tem zmanjšal naš pomen in vpliv, moramo pa zelo jasno reči: Ni res, nismo takšni, smo drugačni. In v zadnjih dneh sem bil celo … in to me je kar prizadelo, še vedno me prizadene, ne morem pomagati, sem še vedno človek in me prizadene … priča, kako so se spet lotili mojih najbližjih. Nek medij je objavil popolne neresnice o meni najbližjih osebah in to je njihov način. A želimo, da Slovenija deluje tako? A si res želijo Slovenke, Slovenci, da bo jutri njihov partner, njihova sestra, brat, oče, mati ali prijatelj obrekovan, predstavljen javnosti v neresnični luči, in da se bodo drugi norčevali iz njega, da ne bo mogel normalno opravljati svojega dela, a je to način, ki ga želimo v naši Družbi, ali želimo nekaj drugega?

V tem delu sem se spomnil nastopov Anteja Markoviča, zadnjega predsednika Zveznega izvršnega sveta pred razpadom Jugoslavije. Markovič je postal zvezni premier marca 1989, potem ko je njegov predhodnik Branko Mikulić odstopil. Že konec istega leta je Marković predstavil nov, ambiciozen program gospodarskih reform, stabilizacije od inflacije ponorelega dinarja in lastninjenja podjetij s prodajanjem delnic zaposlenim. Paket ukrepov je bil uspešen, saj je Markoviću uspelo za krajši čas umiriti inflacijo, s tem pa se je za krajši čas tudi dvignil splošni življenjski standard. Uspeh v relativno kratkem času je iz Markovića naredil enega najbolj priljubljenih jugoslovanskih politikov. Postal je eden prvih prozahodno usmerjenih politikov, ki niso skrivali teženj po političnih spremembah. Kljub veliki priljubljenosti in dobrim političnim zvezam pa Marković svojega političnega vpliva ni izkoristil in se ni vmešaval v politične igre v vrhu Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Nevmešavanje je sicer ohranjalo njegovo priljubljenost, poskusi posredovanja med do takrat že dodobra sprtimi republiškimi vodstvi pa so se kmalu pokazali za brezplodne. Ko se je na začetku leta 1990 ZKJ razbila, je Marković ustanovil svojo stranko, Zvezo reformnih sil (Savez reformnih snaga). Njen program je bil usmerjen predvsem v reformo jugoslovanske federacije. A stranka, razen v Bosni in Hercegovini, ni dobila širše podpore.

Marković se je na čelu svoje stranke, ki je zagovarjala reforme SFRJ kot celote, sicer trudil z iskanjem kompromisa med tistimi, ki so se zavzemali za samostojnost posameznih republik in federalisti. Njegova prizadevanja pa so onemogočile poteze Slobodana Miloševića in srbske vlade, osamosvojitveni načrti Slovenije in Hrvaške, predvsem pa odločitev jugoslovanske ljudske armade, ki naj bi bila Markovićeva najmočnejša zaveznica, da podpre Miloševićevo politiko. V tem času sta Markovića podpirali le dve republiki, ki sta slutili, da lahko v procesu osamosvajanja veliko izgubita – Bosna in Hercegovina s svojo zapleteno etnično sestavo ter na jugu med zgodovinsko nenaklonjenimi sosedami stisnjena Makedonija, s svojo nikoli povsem harmonično razdeljenostjo med Makedonce in Albance. Sledil je odstop in razpad Jugoslavije. Združene države Amerike so leta 1991 ustavile vso finančno pomoč Jugoslaviji, dokler v vseh šestih republikah ne izpeljejo svobodnih volitev. Visoka zadolženost Jugoslavije v tujini in ukinjena tuja gospodarska pomoč sta dokončno onemogočila Markoviću dokončno izpeljavo reform, pa tudi ideja o enotni Jugoslaviji je umrla skupaj s svobodnimi volitvami in izpeljavo referendumov v Sloveniji in Hrvaški. Marković je s položaja zveznega ministrskega predsednika odstopil decembra 1991 in se umaknil v anonimnost.

Morda je celotna primerjava Mira Ceraja, Janeza Drnovška in Anteja Markovića nekoliko preveč historična in pesimistična, pa vendarle je zanimiva v kontekstu kratke politične zgodovine. Zdi se namreč, da je politična klima v Sloveniji podobna, kot je bila leta 1998, ko je Drnovšek izrekel znamenite besede, da se bodo pobili za njegovo nasledstvo. Primerjava z Antejem Markovićem, pa se vsiljuje sama po sebi, saj za tiste, ki smo bili neposredne priče takratnih dogodkov, ko je v obupanem poskusu Ante Marković poskušal rešiti Jugoslavijo, vendar je kljub ekonomskim uspehom država, zaradi medetičnih sporov in sovraštva, brutalno razpadla.

Če  pa govor prestavimo v evropsko sedanjost pa gre za čisti centrizem oziroma francoski Macronizem. Posamezni stavki so namreč na moč podobni nastopom oz. govorom Emmanuela Macrona. Cerar izpostavlja podobne probleme kot Macron.

Govor Mira Cerarja na 2. programski konferenci SMC:

Lepo pozdravljeni članice, člani SMC, predstavniki medijev, simpatizerji, vsi, ki ste danes z nami.

Všeč mi je, da je že Sašo pojasnil, kaj je namen današnjega srečanja. Danes bomo delali. Danes se ne bomo šli neke posebne politike v smislu volilne politike, ampak bomo delali. Ker želimo, do volitev, narediti še čim več. Sedaj želimo narediti tudi po volitvah, kajti verjamem da SMC mora nadaljevati to našo zgodbo v dobro naših državljank in državljanov. Enostavno, zato ker nam je mar za to našo Slovenijo in zato, ker smo edina stranka, ki resnično, v polni meri gleda predvsem na prihodnost Slovenije. Ne na to, kakšne kupčke si bomo nabrali nekje, tam zadaj. Ali pa, kako bomo všeč temu ali onemu državljanu, državljankam in državljanom, ampak se trudimo, da bomo nekaj naredili za dobro vseh. Za dobro tudi naših otrok, potomcev, kajti to je odgovornost naše generacije. In zato smo se ustanovili, če se spomnite … ravno zato, pred tremi leti, da kot gibanje in politična stranka vstopimo v politiko in naredimo nekaj za to Slovenijo, jo popeljemo v prihodnost in ne nazaj v preteklost, kar bi radi nekateri drugi. To ne pomeni, da smo samo mi dobri. V naši družbi je veliko zelo kvalitetnih družbenih skupin, ljudi, ampak treba se je znati povezati, treba je najti prave ideje in za njih navdušiti ljudi in jaz mislim, da s tem, ko smo nova stranka, ko smo sveža, ko nismo obremenjeni s preteklimi zgodbami, ko gledamo res neobremenjeno naprej, smo tisti, ki lahko najbolj učinkovito peljemo to zgodbo naprej. Seveda v sodelovanju z drugimi strankami, v sodelovanju z drugimi politiki. Nismo sami. Treba je sodelovati. Ampak tudi zdaj smo dokazali, da s tem, ko vodimo vlado, jo vodimo v pravo smer. In na tem moramo vztrajati, zato delamo, ne tako kot nekateri, ki so rekli na začetku tega leta: Zdaj se gremo samo še predvolilni boj. Zdaj so že volitve kmalu, že čez eno leto so volitve. Ja, ljudje, vsak dan, vsak mesec, vsako uro je treba delati za naše ljudi. Ne da je predvolilni boj celo leto, ali pa kar nekaj mesecev. Tisto pride, ko bo čas za to. Najboljši predvolilni dokaz za to, da smo pravi je pa to, da naredimo čim več za naše ljudi. (aplavz) Nekateri rečejo, da smo počasni, da smo prepočasni, da preveč premišljujemo, ampak poglejte: Že stari slovenski rek pravi: Hiti počasi. In jaz vam zagotavljam, ko vodim vlado, ko vodim SMC, ko vodim stranko SMC, se še kako dobro zavedam, kako občutljivo dejanje ali naloga je voditi Družbo. Družba je kompleksna, ne, ogromno interesov. Vsak ima svojo predstavo o tem, kaj bi bilo najboljše. Vsak vleče nekoliko po svoje. Če želimo kot družba skupaj naprej, če želimo biti res uspešni na dolgi rok in imeti trajnostni razvoj, storiti nekaj kar bo stalo in obstalo, kot je rekel naš znani, slavni prednik, potem moramo hiteti počasi, premišljeno. Ja, veste, ko mi pravijo, ali pa bom takole rekel, ko mi pripisujejo različne lastnosti, različni komentatorji. Včasih se kar zabavam, kaj vse slišim o sebi, si vedno rečem: Želim biti preudaren. Vedno sem bil preudaren.

Že prej kot profesor, ko sem vzgajal mlade rodove. In tak bom v osnovi. Premišljen, preudaren, morda včasih bolj počasen kot bi kdo želel, ampak to ne pomeni, da nisem in da nismo mi odločni. Še kako smo odločni. Poglejte si rezultate, ki se tu kažejo, poglejte si to, kar je rekel Sašo (Aleksander Kešelejvič). Če ne bi bili odločni, ne bi niti obstali v tem zverinjaku, v katerega smo vstopili. Če ne bi bili odločni, ne bi naredili vsega tega napredka, ne bi konsolidirali ter uredili javnih financ, ne bi uredili gospodarjenja z državnimi naložbami, z državnim premoženjem. Ko smo dobili v roke vlado, to ni bilo urejeno. Imeli smo veliko finančno luknjo. Nekateri politiki so klicali na pomoč Trojko v Slovenijo. Niso imeli samozavesti, da bi rekli: Slovenci znamo in zmoremo in bomo to sami. Niso imeli. Raje so se prepirali, pa klicali Trojko pa iskali pomoč zunaj, pa se prepirali še naprej.

Mi smo do danes zaposlili 64.000 mladih. Toliko o tem, ko govorimo, da nam mladi bežijo v tujino. Seveda, še vedno se dogaja, še ni dovolj, še ni dobro, ampak to smo naredili. Mi smo v tem času vzpostavili kot je bilo rečeno politično stabilnost. Nihče ne more dobro delati v nestabilnem okolju. V nobeni službi ne moreš dobro delati, če ni okolje predvidljivo, stabilno, če nimaš jasne vizije, kam greš. In mi smo postavili jasno vizijo. Mi želimo imeti razvoj, o tem nekoliko kasneje, mi želimo iti naprej. In rezultatov je še veliko. Lahko bi jih tudi jaz našteval. Zelo veliko. Nezaposlenost se je zelo znižala, zakaj je to pomembno, zakaj je pomembno, da se tako zvišuje zaposlenost? Zato, ker ljudje dobijo možnost dela, možnost dostojanstva. Kajti človek, ki ne more delati, pa bi želel, bi zmogel, da bi si sam zaslužil zase in za svojo družino. Takšen človek je prikrajšan. Socialno prikrajšan. Mu družba ne pomaga dovolj, mu dela krivico, ga tlači. In zato si tako prizadevamo tudi za gospodarstvo. Seveda, ker če ni razvitega gospodarstva, potem ni dovolj dela. Če ni dovolj dela, je razočaranje, je brezup. Zato je to tako pomembno, da privabljamo tuje investitorje in da ustvarjamo vedno bolj spodbudno okolje za vse naše odlične gospodarstvenike, za naše izvoznike, ki jim lahko samo čestitamo. Ampak brez spodbudnega okolja ne gre. Pomislite na element varnosti. Nato se pozablja. Kako smo se trudili, ko smo imeli ogromen, ogromen prehod migracij čez Slovenijo, da smo obdržali Slovenijo varno, stabilno. Po vseh podsistemih. Da smo bili humanitarni do teh ljudi in jim pomagali na vse načine, pa hkrati obvarovali njih in vse naše državljanke in državljane, da ni prišlo do konfliktov. In varni moramo biti tudi v prihodnje.

Prvi na svetu smo. Pa s tem se ne bom hvalil. To ni samo, seveda, še zdaleč ne rezultat dela vlade. Prvi na svetu smo po tem, kako prijazno okolje imamo za naše otroke. Skupaj z Norveško si delimo prvo mesto v svetu (aplavz) In pod to je zaslužna cela družba. Za to so zaslužni številni šolniki, mentorji, učitelji, njihovi pomočniki, v vseh segmentih, tudi starši, seveda vsi, ki pomagajo k temu, pa tudi državne inštitucije. Če je Država v neredu, če ni stabilnosti, če je v finančni krizi, ne more zagotoviti niti delovanja vojske, niti policije, niti kulture, niti šolstva niti znanosti, kje bo šele lahko pomagala otrokom in mladim, da pridejo do tega, da se udejanjiti. Ne moreš, če je finančna kriza, ne moreš. Ko je bila finančna kriza je šlo vse navzdol. Nobenemu podsistemu ne moreš omogočiti spodobnega življenja, ker je država v slabi kondiciji. Še več. Kaj se zgodi takrat? Država postane plen. Slovenija je bila plen. Bila je plen za tuje multinacionalke, za tuje politične akterje, ki so si želeli prevzeti domeno nad Slovenijo. Moč nad Slovenijo, da nam bodo oni rekli, kaj moramo privatizirati in kaj moramo prodati, kaj moramo početi tukaj, v naši državi. Kako si šibak, ko si podrejen. In to so naredile prejšnje vladne garniture. Dopustile, da smo postali šibki, da smo postali ubogi, ponižani. Kaj pa je drugega to, če ne morejo naše banke delovati? Da si moramo izposojati denar, da jih dokapitaliziramo v milijardnih vsotah. Kaj pa je to, če imamo milijardne investicije, ki so zgrešene in bile priprave storjene na podlagi spornih praks. Kaj pa je to, če otrok ne more upati na neko normalno delo, zaposlitev itn. Kaj pa je to drugega kot kriza, ki zadane vsakogar, in ki ne omogoča razvoja. In to je naša vlada naredila. Vlada, ki jo vodi stranka SMC, z menoj na čelu. Mi smo potegnili Slovenijo iz krize (aplavz).

Ampak, glejte, danes ni bistveno to, da ugotavljamo, kaj smo vse storili. Mogoče včasih boli, ko vidimo, da se tega premalo zavedamo, ampak nič hudega. Številke so spodbudne, kazalniki so zelo spodbudni, ampak kar potrebujemo je to, da stopimo zdaj, korak naprej. da naredimo to, da bodo naši ljudje začutili, da smo še vedno in še bolj z njimi, da nam je še kako mar za vsakega posameznika. Da ni dovolj samo, da je več dela, da je več prijaznega okolja, da varujemo to zeleno Slovenijo in vse ostalo, ampak da želimo, da je vsakomur, otroku, mladostniku, odraslemu in starejšemu občanu, državljanki, državljanu v tej družbi; v redu, da mu je prijetno, da se ima dobro, da se počutijo del družbe. Da so slišani, da so udeleženi v dejavnostih, raznih skupnostih družbe, da imamo medgeneracijsko sodelovanje, da skrbimo za ranljive skupine. In temu namenjamo tudi v veliki meri današnjo programsko konferenco. Še posebej za ranljive skupine, za tiste, ki so še vedno brezposelni,
ki opravljajo prekarno delo, ki jim je težko, ki še čakajo v predolgih čakalnih vrstah na zdravstvene storitve. In za tiste, ki se trudijo za te ljudi. Zdravnike, učitelje, vse ostale, policiste, pa nimajo še dovolj dobrih pogojev za delo, da bi bili lahko še boljši. Za vse te si prizadevamo, tudi danes in tudi jutri in tudi po tej programski konferenci in verjamem, da tudi še prihodnji mandat, kajti če SMC ne bo še vedno vodilna stranka v prihodnjem mandatu, na, po prihodnjih volitvah, zadeve ne bodo šle v tej smeri, ki smo si jo začrtali … To ne pomeni samo v naši smeri, prisluhnemo tudi drugim seveda, ampak ne bomo, kot družba, uspešni, kajti to kar delajo druge politične stranke, je še vedno vračanje v preteklost. Je še vedno politični spopad, kdo bo koga. Ne pa delo za Slovenijo, Slovence, kako bomo skupaj. In zato, poglejte, SMC je socialno-liberalna stranka. Stranka mnogih novih obrazov, stranka nove energije, stranka za prihodnost Slovenije.

Liberalnost pomeni marsikaj. Pomeni to, da si želimo odprte družbe, svobodne družbe. Da lahko posameznik pove kaj misli, da lahko uživa človekove pravice in svoboščine, da se svobodno giblje, da je svoboden, da je s tem svobodno tudi gospodarstvo, v veliki meri, seveda z določenimi omejitvami, ki so nujno potrebne, da gre lahko naprej, da je družba odprta in predvsem, da smo razvojno usmerjeni, moderni, da si prizadevamo za digitalizacijo, za elektrifikacijo prometa, za čim boljše povezave med nami, za vse tisto, kar svet pelje naprej v razvoj, ampak ko smo moderni, smo moderni s človeškim obrazom in srcem. Ne sme biti moderno samo po sebi cilj in namen, moderno mora služiti človeku. Vsakemu od nas, ki tukaj živimo, pa tudi širše v Evropi, kajti naša domovina ni samo Slovenija, je tudi Evropa in tudi svet, zato smo soodgovorni, tudi SMC, ne samo za Slovenijo. Najbolj za Slovenijo in najprej za Slovenijo, ampak tudi za Evropo in tudi za svet. Za vsakogar na tem planetu in zato smo tudi tako zelo okoljevarstveno in drugače ozaveščeni in spodbujamo vse te procese, ki naš planet čuvajo pred propadom. (aplavz) Ja, in še kako imamo barvo in okus. Še kako imamo barvo in okus. Ne bom spet našteval, bomo še naštevali drugič. Veliko smo naredili, veliko delamo in veliko moramo še narediti. Konkretni projekti v gospodarstvu, na socialnem področju in drugod. Ampak smo tudi zelo odločni. Zelo odločno rečemo DA človekovemu dostojanstvu, in o tem se bomo danes še posebej pogovarjali, kako to dostojanstvo doseči za čim večje število ljudi, za vse Slovence … in kako ga peljati v pravo smer. Kako si prizadevati za te pravice in svoboščine, ki jih zagovarjamo. Smo vedno stranka, ki je ZA nediskriminacijo, smo za enake možnosti in smo za strpno družbo. Tolerantno, strpno družbo. Ne maramo podpihovanja in zato smo PROTI. Smo proti diskriminaciji, proti nestrpnosti in še posebej proti sovražnemu govoru, ki se pojavlja v Sloveniji. Jaz upam, da ga tudi drugi vidijo, ker je to huda nevarnost, ker začne se takole, z majhno količino. En poslanec, en član neke pomembne stranke. En državljan, potem jih je pet, potem jih je sto in na koncu družba utone v sovraštvu, v medsebojnem boju in v negativizmu, ki nas vse skupaj razje. Zato smo proti sovražnemu govoru, proti netoleranci in smo seveda tudi proti populizmu. Ker, kaj se dogaja danes v Evropi in svetu? Nekateri želijo s temi populizmi, skrajno levimi ali skrajno desnimi populizmi enostavno prevagati, ogoljufati ljudi. Ponujajo jim neko poenostavljeno vizijo prihodnosti, ki se je, v zgodovini že večkrat pokazano, izpridila v zlo. Ki je lahko na koncu samo nekaj negativnega. In zato moramo ostati čvrsta, liberalna stranka, ki vztraja na svojih vrednotah in da absolutno zanika vse te negativne pojave. Moramo biti tudi proti neresnicam. Veliko je tudi neresnic o nas. O SMC, o meni, o marsikom izmed vas. Zakaj? Zato, ker se trudite, ker vam je mar za Slovenijo in ker to mnoge moti, ker smo pri tem tudi uspešni. Kadar smo uspešni, pa naj si bo doma, ali naj bo to Drugi tir, naj bo to kjerkoli, da samo navedem neke zadnje primere, se nas lotijo. Ampak, naša politična kultura, ki mora prevladati v Sloveniji na dolgi rok in to je tisto, kar je pri tem najbolj ključnega, ta višja, politična kultura, nam ne dovoljuje, da bi se začeli s temi pritlehnimi, nosilci teh dezinformacij, ali preko t.i. rumenih medijev, ali pa kje drugje, da bi se začeli z njimi prepirati, da bi se spustili na nivo, ki ga poznamo iz prejšnjih let. Ko so se politiki obkladali drug drugega, ko so se ponosno obračali vsak k sebi in bili eden bolj pomemben od drugega. Ne. Mi moramo sodelovati. Mi smo stranka za ljudi, zato moramo biti odprti za dialog, prisluhniti, Ampak, če nekdo ne vodi dialoga, če nekdo laže, če nekdo govori neresnice, zato, da bi nas s tem prizadel, da bi s tem zmanjšal naš pomen in vpliv, moramo pa zelo jasno reči: Ni res, nismo takšni, smo drugačni. In v zadnjih dneh sem bil celo sam in to me je kar prizadelo, še vedno me prizadene, ne morem pomagati, sem še vedno človek in me prizadene, priča, kako so se spet lotili mojih najbližjih. Nek medij je objavil popolne neresnice o meni najbližjih osebah in to je njihov način. A želimo, da Slovenija deluje tako? A si res želijo Slovenke, Slovenci, da bo jutri njihov partner, njihova sestra, brat, oče, mati ali prijatelj obrekovan, predstavljen javnosti v neresnični luči, in da se bodo drugi norčevali iz njega, da ne bo mogel normalno opravljati svojega dela, a je to način, ki ga želimo v naši družbi, ali želimo nekaj drugega?

Jaz želim družbo, ki je poštena, ki se bori, ki si prizadeva, da ne bo korupcije, da ne bo laži, da bo tega torej čim manj, kajti v vsaki družbi nekaj tega vedno je, ampak da bo tega čim manj in da to ne bo prevladovalo. In če mi ne bomo prevladali na naslednjih volitvah, če ne bomo imeli pravih, dobrih programskih idej, če ne bomo dnevno, vsak dan garali za njih, za ljudi in sodelovali z njimi, potem bodo prevladali tisti, ki so danes zanimivi, ker širijo neresnice, ker širijo prepir, jutri pa bodo spet uničili Slovenijo in jo spet pripeljali v krizo in tega ne želim ponovno doživljati. Tega si ne želim za naše otroke in tega ne smemo, v Stranki modernega centra dovoliti. Moj in naš cilj, naš skupni cilj ni, da ugajamo ljudem. Normalno je, da si želiš, da so tvoji dosežki prepoznani. Prav je tudi, da si samokritičen in takšni moramo biti. Kadar smo res prepočasni, kadar se res kje zmotimo, naredimo napako jo moramo popraviti. Se moramo izboljševati. In, nismo brez napak. Ampak bistveno je to, da priznaš, da prisluhneš kritiki, ki je konstruktivna in takoj začneš delati tako, da boš popravil zadeve na bolje. Ampak ne moremo pa, seveda, tolerirati neresnic. Kar ni res, enostavno ni res.

In tako, kot že rečeno, ni naš cilj ugajati, ampak je na cilj: Narediti čim več za Slovenijo. To bomo delali danes, jutri in v prihodnje, kot sem rekel. In jaz res verjamem, globoko verjamem, ker poznam naš narod, da Slovenci znamo in zmoremo. Res znamo in zmoremo, ampak samo če hočemo. Če nočemo, se znamo in zmoremo tudi uničevati. To smo že v zgodovini počeli. In mi nismo stranka, ki se bo vračala v preteklost. Seveda bomo iz preteklosti vedno vlekli pozitivne nauke, spoštovali našo pozitivno, slavno zgodovino, Imamo izredno veliko te pozitivne, slavne zgodovine, zato smo danes pripravili tukaj (programsko konferenco). Bomo varovali to našo Slovenijo, vendar pa, bomo predvsem gledali še vedno naprej. In če hočemo iti naprej, res ne smemo jamrati ampak iskati rešitve. To je zelo pomembno. In danes jih iščemo za tisto področje, ki ga označuje naš socialni del. Smo torej socialno-liberalna stranka, smo stranka, ki je tudi ZA človeka, ki mora pomagati vsakomur, ki rabi pomoč, na pravi način. Smo stranka, ki ima empatijo in jo želi izkazati tudi na širši družbeni ravni. Počasi se približujem koncu tega mojega nagovora. Še nekaj minut, če mi dovolite. Rad bi povedal še to, da se mi zdi ena izmed pomembnih nalog, ki jo vedno bolj čutim kot del našega poslanstva, tudi ta, da ne dovolimo, da se Slovence poneumlja. Slovence se, pa tudi Slovence, tudi druge na tem svetu močno, marsikej poneumlja preko rumenih medijev, s pomočjo ljudi, ki stojijo zadaj in želijo, da smo kot narod bolj “popreproščeni” v negativnem smislu, da nas bo lahko nekdo, ki ima zasebne namene, kako sebe okoristiti na račun ostalih, na račun neumnih državljanov …, da bo lahko prevladal. Jaz sem zelo za napredek. Sem za digitalizacijo, sem za modernizacijo, zato, da mladi nam, starejšim povedo, kaj tukaj želijo, kje jim moramo mi prisluhnit, kajti moja generacija ni več kos tem modernim izzivom, katerih nosilci so mladi. Ampak nisem pa zato, da bi tehnologija ali pa način informiranja ali pa način komunikacije v družbi poneumljal ljudi. Slovenci smo zelo izobražen narod. Smo tudi znani po tem v svetu, zato tudi navajamo vedno ta človeški potencial kot zelo pomemben, ko se odpiramo v Svet. Smo izredno uspešni znanstveniki, športniki in kulturniki itn. Torej na vseh tekmovanjih mladi dosegajo fantastične rezultate. Imamo ves potencial, zato dajmo mi, SMC pomagat preko šolskega sistema, z našim neposrednim delovanjem, z javnim delovanjem, da bodo ljudje videli, da moramo obdržati to našo, slovensko pamet. Da ne smemo popustiti. Ker, če bomo popustili, se bo slabo končalo za vse nas.

In zadnja stvar, ki jo želim še poudariti, je: Moja vizija, naša vizija je zagotoviti kvaliteto življenja. Pravo kvaliteto življenja našim ljudem in prispevati en košček v tej smeri tudi Evropi in svetu kot smo rekli. Khm. Govorim torej o neki vrsti blagostanja, kajti vsi si na nek način želimo blagostanja. Želimo družbo, ki je varna, družbo, ki ima, khm, dobre zdravstvene in druge socialne storitve, družbo, ki omogoča delo itn. Ampak govorim o pravi kvaliteti življenja. In to je stvar mentalitete, to je nekaj kar moramo mi vzgojiti pri sebi, pri drugih. Ne govoriti o ugodju, deloma je tudi ugodje, seveda, del blagostanja. Ampak, ne smemo težiti k temu, da bi bilo povsem samo lepo in luštno kot rečemo, da bi se nas polastila pasivnost ali celo lenoba. Nasprotno. Kvaliteta življenja je to, da lahko delaš. Da lahko ustvarjaš. Da se lahko vmes spočiješ. Da imaš lahko prijatelje. Da se lahko javno izražaš, da uživaš te svoboščine in pravice. Kvaliteta življenja je v tem, da si lahko v vseh obdobjih življenja ustvarjalen in da lahko sodeluješ z drugimi. To je kvaliteta življenja. Tudi to, da lahko pomagaš, kajti to je največja
stvar, ki jo lahko človek naredi. Da pomagaš drugemu. Nek veliki mislec je nekoč dejal: »Smisel življenja je samo v tem, da storiš kaj dobrega za druge«. In SMC mora slediti tem vrednotam, tem usmeritvam. Za pravo kvaliteto življenja Slovencev, ampak takšno, ki bo trajnostno vodila to družbo naprej. Da bo družba varna, da bo družba sodelovalna in da bo Slovenija ostala zelena. Slovenija mora biti še naprej zelena. Tudi modre imamo reke. (poslušalec: To se strinjam.) Tudi rjavo imamo zemljo, kvalitetno zemljo. Slovenija mora čuvati ta svoja, naravna bogastva. In SMC se bo trudila, da bo v vsaki dejavnosti, pri vsaki izvedbi česarkoli, ima v mislih tudi dom. Da smo zeleni, da moramo to našo lepo, zeleno Slovenijo kot takšno tudi v prihodnje ohraniti. Včasih pridemo v kakšno dilemo, kakšen kompromis je potreben v korist gospodarstva, v korist tega ali dejavnosti, ampak ti kompromisi morajo biti vedno takšni, da ohranijo ravnovesje in da ostanemo zeleni.

In, na koncu želim reči takole: Geslo današnje programske konference je Naprej, jaz pa pravim, da je naše skupno geslo v prihodnjih dneh, prihodnjih letih: Mirno in stabilno – Naprej. Mirno in stabilno naprej. To, kar počnemo zdaj. Gremo naprej, mirno in stabilno. In to bomo naredili, če bomo pozitivni, vrednostno, razpoloženjsko pozitivni, če bomo iskali rešitve … In to bomo naredili, če bomo aktivni. Zato vas pozivam, vse članice in člane SMC: Bodimo pozitivni. Zato vas pozivam, vse članice in člane SMC: Bodimo pozitivni in aktivni in pojdimo mirno in stabilno naprej. Hvala lepa. (aplavz)

V nadaljevanju si lahko pogledate posnete 2. programske konference SMC:


logo-topnews (1)

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (2)
  • comment-avatar
    bisabre 1 leto

    A temu kljukcu in ostalim kljukcem iz SMC sploh še kdo naseda? Oba eseja sta kot bi ju pisali na bivši partijski šoli v Kumrovcu.

  • comment-avatar
    mapu 1 leto

    Le kaj je pred nastopom, tale človek pojedel, da mu je tako udarilo v glavo?