Tudi letos ne bo denarja
Mednarodni finančni strokovnjaki se bojijo, da letos ne bo nič boljše glede stanja v globalni ekonomiji. Svetovno gospodarstvo ogrožajo številni riziki, vključno z geopolitično in ekonomsko nestabilnostjo. Med največje rizike spadajo: “protekcionistični predsednik”, Brexit in evropska nestabilnost, monetarna politika, ki dosega svoje limite, posledice strožje fiskalne politike in preobrat v cenah surovin.
Mednarodni monetarni sklad (IMF) je že opozoril, da je vzpon populizma in protekcionizma v povezavi s stagnacijo gospodarske rasti.
Bodoči ameriški predsednik Donald Trump je novembra lani najavil umik tradicionalne podpore ZDA svobodni trgovini in zagrozil z umikom ZDA iz Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini. Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je ukrepe, ki omejujejo trgovino, ocenila za “ekonomsko zlorabo,” ki lahko zaduši gospodarsko rast, zmanjša število delovnih mest in plač ter dodatno oslabi globalne perspektive.
Drugi največji rizik po ocenah analitikov predstavlja Brexit in evropska nepredvidljivost, saj bodo v letu 2017 potekale volitve v Franciji, Nemčiji in Nizozemski in v vsaki od naštetih držav je nominiran tudi ultradesničarski kandidat.
Po ocenah strokovnjakov bo najpomembnejši geopolitični dogodek v letošnjem letu britansko aktiviranje 50. člena Lizbonske pogodbe, za začetek procesa izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Kljub temu, da je vpliv velike Britanije v globalnem gospodarstvu v zadnjem času nekoliko oslabel, se bodo učinki Brexita še kako občutili na svetovnih trgih.
Tretji rizik za globalno gospodarstvo je monetarna politika, ki dosega svoje limite. Namreč, osem let programa kvantitativnega popuščanja je povečalo bilance stanja štirih največjih centralnih bank na svetu s 6.000 milijard na 18.000 milijard dolarjev; največji del tega pa predstavljajo državne obveznice. Kljub temu, da je ta program pomagal zadrževati kratkoročno likvidnost na trgih, je na drugi strani zmanjšal prihodek, kar pomeni, da se morda bliža konec programa v pogojih vse bolj prisotnih špekulacij, da sta Evropska centralna banka in Angleška banka pripravljeni poostriti monetarno politiko.
Četrti največji rizik za globalno gospodarstvo predstavlja poostritev fiskalne politike, ocenjujejo analitiki. IMF je v oktobrskem poročilu predvidel dodatno poostritev fiskalne politike v razvitih gospodarstvih v letu 2017, kljub pozivom državam za povečanje vladne porabe, za spodbudo gospodarske rasti.
Kot peti razlog analitiki navajajo preobrat cen surovin, ki bo po oktobrskem poročilu IMF-a, v 2017 le v skromnem porastu. Nižje cene surovin so nesorazmerno škodile gospodarstvom v razvoju in so v zadnjih letih neuravnoteženo prispevale k globalni gospodarski rasti.
Kljub temu, da so azijske države v razvoju, še posebej Indija, pokazale izjemno odpornost, se IMF boji, da regija podsaharske Afrike, Južne Amerike, Skupnosti neodvisnih držav in Bližnjega vzhoda, ne bodo dobro shajale še posebej, če Organizacija držav izvoznic nafte ne uspe implementirati Sporazuma o zmanjšanju proizvodnje nafte.
K.R.
.