Zakaj Grilc ne more biti direktor javne RTV

Konec leta 2016 se je iztekel razpis za novega šefa nacionalke. Med kandidati, ki so uradno potrdili svojo prijavo, je tudi nekdanji minister za kulturo v vladi Alenke Bratušek, Uroš Grilc. Uroš Grilc je namreč v vlogi ministra leta 2013 podpisal nezakonito odločbo, s katero je ministrstvo za kulturo zavrnilo status neprofitnega programa televizijskemu programu Top TV, ki jo je sodišče s pravnomočno odločbo razveljavilo.

Prvič smo zaprosili za status neprofitnega programa za TOP TV leta 2013. Kljub pozitivnemu mnenju Agencije za radiodifuzijo, ki je glavni strokovni organ za podeljevanje licenc, nam je Ministrstvo za kulturo izdalo negativno odločbo. Želeli smo se pogovoriti s takratnim ministrom Urošem Grilcem, ki pa nas je sicer sprejel tik pred zamenjavo vlade, da bi mu predstavili naše argumente.

Uroš Grilc nas je navidez prijazno sprejel, pri tem pa nam ni povedal, da je dva dni prej že podpisal negativno odločbo za izdajo statsusa neprofitnega programa, kljub drugačnim mnenjem Sveta za radiodifuzijo, ki je strokovni organ AKOS-a, Grilc se je dobro zavedal, da podpisuje nezakonito odločbo, kar mu je za zameriti pa je predvsem način kako je zadevo skomuniciral, saj je dokazal, da nima niti trohice človeškega dostojanstva, da bi si upal pogledati v oči ljudem, ki jih s pozicije moči državnega organa dobesedno poniževal in se iz njih norčeval.

Ne gre samo za vprašanje nezakonitega delovanja na poziciji ministra. Na to odločbo smo se namreč pritožili in na upravnem sodišču dobili tožbo, saj je upravno sodišče nezakonito odločbo spravilo s sveta. Res je, da je potem nastopila nova ministrica Julijana Bizjak Mlakar in državni sekretar Tone Peršak, ki je kasneje postal novi minister. Namesto, da bi popravila nezakonito ravnanje njegovega predhodnika, sta predlagala, naj vnovič zaprosimo za status neprofitnega programa na drugi licenci I – TV, kar smo tudi storili. Pridobili smo pozitivno mnenje tako sveta za radiodifuzijo kot agencije Akos; obe sta ugotovili, da izpolnjujemo stroge pogoje (več kot 30 odstotkov lastne produkcije informativnih, umetniških, izobraževalnih in kulturno-zabavnih vsebin), vendar je uradnik Skender Adem, ki je na direktoratu že več kot 25 let , kjer je o istih zadevah odločal popolnoma drugače in kljub temu spet izdal negativno mnenje, ki sta ga potrdila tudi Grilčeva naslednika.

V sodnem procesu pred upravnim sodiščem so bile tako odpravljene tri negativne odločbe ministrstva za kulturo in kot kaže bosta kmalu odpravljeni še dve negativni odločbi, saj je ministrstvo v času od leta 2013 do 2016 za oba program Top TV in I- TV izdalo vsega skupaj pet odločb in vse so bile negativne.

Zakaj torej Uroš Grilc ne more biti direktor javne RTV? Enostavno zato, ker je s pozicije ministra z zlorabo svoje moči in položaja, preprečeval pluralnost medijskega prostora in onemogočal, da bi ljudje imeli možnost videti tudi druga mnenja, ne pa samo resnice komericalnih televizij in nacionalke. Vprašljivo pa je tudi njegovo stališče iz leta 2013, se pravi iz obdobja nezakonitega ravnanja, da je “od medijev treba zahtevati čim bolj strokovno in kakovostno novinarstvo ter da je koncept uravnoteženega poročanja napačen”. Medijski prostor mora biti po Grilčevo torej pristranski in ne uravnotežen ali pa ga ne sme biti, kar je dokazal z nezakonitim ravnanjem leta 2013. ko je enostavno s svojo odločbo naredil medijsko puščavo, Tudi zato Grilc ne more biti direktor javne RTV.

»Če kaj, danes potrebujemo več neuravnoteženosti v medijih. Prav tako se mi zdi struktura upravljanja nacionalne RTV s participacijo političnih sil, skrajno zastarel model. Tudi to bo treba spremeniti. ,« je v intervjuju za Mladino leta 2013 povedal Grilc.

Tudi zaradi takšnih stališč, ki jih je Grilc v materialni obliki dokazal z nezakonito odločbo, v praksi ne more biti direktor javne RTV. In na koncu,
imenovanje Uroša Grilca najbolj podpirajo tisti mediji, kot so recimo Dnevnik, Delo, Mladina, ki so od Grilčevega imenovanja marca leta 2013 do njegove razrešitve septembra 2014, dobili največ sredstev iz sklada za pluralizacijo medijev. Delo in Dnevnik recimo do Grilčevega imenovanja nista dobivala sredstev iz sklada, po njegovem imenovanju, pa bogato po 60.000, 00 evrov. Roka roko umije, mar ne.

Vladimir Vodušek

.