Nova knjiga Igorja Omerze Franc Jeza – Separatist premierno v Trstu

Knjiga Igorja Omerze Franc Jeza – Separatist bo premierno predstavljena v Peterlinovi dvorani v Trstu (Ul. Donizetti 3) v petek, 20. septembra 2024, v okviru Simpozija o Francu Jezi, ki ga prirejata Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta z začetkom ob 15. uri. Knjiga je peta oz. šesta v nizu avtorjeve serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Prva, ki še ni bila del serije slovenskih velikanov osamosvojitve je zgodba (izšla leta 2011) o tragičnem življenju emigranta Janeza Topliška. Takrat pisatelj še ni uvedel termina serija, a po vseh karakteristikah šteje Topliška med osamosvojitelje, ki je celo, precej naivno, kar ga je stalo življenja, skušal operativno vspostaviti (avgusta 63!) samostojno in demokratično slovensko državo. Zanimivo je, da je bil po Udbi ujet ob ilegalnem prehodu avstrijsko-jugoslovanske meje tudi s
pomočjo udbovskega konfidenta Štajerja, katerega je Udba uporabila tudi pri nameravani, a neuspeli ugrabitvi Franca Jeze!
Druga in prva v seriji “velikanov” je knjiga o Cirilu Žebotu, kodno zalezovanega kot Peter. Njega je morilsko-stalinistični VOS skušal večkrat umoriti že vojno. Ker so ga preganjali tudi gestapovci se je umaknil v Vatikan in po vojni odšel v ZDA. Udba ga je sledila povsod po svetu, bolj intenzivno seveda, ko je prihajal v zamejstvo in enkrat je prišel celo v
Slovenijo. Žebot ni dočakal osamosvojitve, saj je umrl malo pred tem, januarja 89. Knjiga on njem ima tri dele, dva še čakata na objavo. Pisatelj Igor Omerza sicer loči idejne od operativnih osamosvojitelje, čeprav so nekateri bili tudi v dvojni funkciji. In naslednji v seriji velikanov je že tak, namreč v dvojni funkciji. Gre za Jožeta Pučnika (zalezovan od
Udbe kot Psevdomarksist), ki je za svoje ideje in pisanje o demokraciji odsedel kar nekaj let in pozneje, zaradi nezmožnosti zaposlitve, odšel v Zahodno Nemčijo. Še med bivanjem v tujini se je pridružil Novi reviji in ob trajnem prihodu domov postal vodja DEMOS-a, ki je zmagal na prvih povojnih svobodnih volitvah in nas popeljal, skupaj z ostalimi političnimi
strankami in slovenskim narodom, v samostojno državo. Udba ga je seveda spremljala na vsakem koraku in o tem bi vedeli še veliko več, če ne bi bilo tako strahovitega opustošenja udbovskega arhiva v prvih mesecih  leta 90.
Sledila je knjiga France Bučar – Tikveš. To kodno ime zalezovanja je za Bučarja kar primerno, saj tikva pomeni buča, no, tudi Bučar je preko Nove revije idejni osamosvojitelj in preko delovanja v funkciji predsednika slovenske skupščine tudi operativni osamosvojitelj. V zadnjih letih režima je on po Udbi najbolj zalezovan posameznik! Zadnja, pred sedaj knjigo o osamosvojitelju Francu Jezi, je bila knjiga Igor Bavčar – Deviacija. Bavčar je predvsem operativni velikan slovenske osamosvojitve in Udba ga je zalezovala v obdelavi Deviacija, seveda še preden je postal notranji minister Demosove vlade in operativni osamosvojitelj. Paradoksalno je, da je prišel z ministrovanjem v položaj, ko je postal tudi šef Udbe, se pravi asociacije, ki ga je poprej zalezovala.
Seveda jo je takoj pretvoril v normalno obveščevalno/varnostno službo, tako kot jo imajo vse demokratične države. Izdelana je že naslednja knjiga te serije Dimitrij Rupel – Negativ in v pripravi je Janez Janša – Kaplar, v perspektivi pa še tri knjige o tem, kako je Udba zalezovala osamosvojitelje iz kroga Nove revije (Niko Grafenauer, kodno zalezovan kot Granik in Spomenka in Tine Hribar, kodno zalezovana kot Filozofinja in Filozof).
Sedaj pa nekaj več besed o knjigi o Francu Jezi, ki izide 20. septembra v Trstu. Knjiga o časnikarju, pisatelju in mislecu Francu Jezi (Sp. Hajdina pri Ptuju, 1916 – Trst, 1984) obsega 272 strani. V njej so med drugim prvič opisani in faksimilirani številni tajni dokumenti Udbe o tem, kako ga je zalezovala in šikanirala (od leta 1946 do 1984). Poleg tega so v njejprvič objavljene fotografije Franca Jeze in njegove ožje družine, ki jih je v javno objavo odstopila hčerka glavnega junaka te knjige Evelina Jeza.
Jeza je bil zaradi sodelovanju v boju proti okupatorju interniran v italijanskih in nemški zaporih in taboriščih. Novembra 1948 je novinar in demokrat Franc Jeza, zaradi stalinističnih razmer v Sloveniji, pobegnil v Italijo. Živel je na Opčinah in delal v Trstu. Tu je neprestano pisal in nastopal proti nedemokratičnemu režimu v matici in dosledno zagovarjal samostojno slovensko državo. Udba mu je nadela kar primerno kodno ime zalezovanja Separatist. Poskušali so ga tudi ugrabiti, a jim na srečo to ni
uspelo.
V zbornikih Alternativa (maj 1978), Iniciativa (marec 1979), Demokracija (maj 1980), Akcija (junij 1981) in Neodvisna Slovenija (februar 1983) je zajeto bistvo in so nanizane konkretnosti njegovih samotnih, a nepopustljivih in truda polnih hotenj in prizadevanj za samostojno, suvereno in neodvisno slovensko državo. Vzeto skupaj je ta niz petih
Jezovih zbornikov najbolj dodelan program samostojne slovenske države, ki je bil presežen šele z Novo revijo, a ne s številko 57, pač pa s 95.številko, marca 1990, tik pred prvimi povojnimi demokratičnimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, kjer je na ovitku pod naslovom Samostojna Slovenija, v nadaljevanju 41 avtorjev že brez dlake na jeziku –
skupaj z uvodnikom uredništva in uvodno Demosovo Deklaracijo o slovenski samoodločbi – obdelalo vsa relevantna področja prihajajoče slovenske “nacionalne” državnosti.
Delo je založila Mladika. Sledile bodo tudi predstavitve po Sloveniji.