Državni zbor “poračunal” z korupcijo

DZ je na izredni seji o korupciji s 70 glasovi za in štirimi proti sprejel priporočilo, po katerem naj vlada opravi temeljito analizo zakonodaje in podzakonskih predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije in kaznovalno pravo. Na podlagi ugotovitev naj po potrebi pripravi učinkovitejše ukrepe za omejitev tveganj za korupcijo, priporoča DZ.

Hkrati DZ s sprejetim priporočilom predlaga vladi, da v najkrajšem možnem času državnemu zboru predloži predlog prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji, katere pripravo v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije koordinira Komisija za preprečevanje korupcije.

Sklic današnje izredne seje so zahtevale koalicijske poslanske skupine, razlog pa sta bila dogajanje in javni diskurz, ki zadnje mesece znova postavlja v ospredje problematiko korupcije.

V poslanski razpravi je Nataša Avšič Bogovič iz Svobode spomnila na oddajo Tarča na Televiziji Slovenja leta 2022, ki se je osredotočila na primer Kangler. Oddaja je predstavila kar 26 primerov, v katerih naj bi takratni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler v različnih časovnih obdobjih storil dejanja s sumom korupcije. Vendar pa noben primer ni dobil sodnega epiloga, je opozorila.

Problematiko je treba naslavljati tam, kjer so težave, je pozval Predrag Baković iz SD. Če policija, sodstvo in tožilstvo ne bodo dobili ustreznega orodja, s katerim bi se učinkovito zoperstavili korupciji, ne bo napredka, je prepričan. Po njegovih besedah je pred poslanci ne glede na njihovo strankarsko pripadnost odločitev, ali se želijo bolj učinkovito soočati s korupcijo ali ne. Če je odgovor pritrdilen, “vemo, kaj nam je storiti”, je sklenil.

Nekatere politične stranke jemljejo državo kot nekakšen fevd in sredstvo, s katerim si polnijo strankarske žepe, verjetno kakšen posameznik tudi svoje lastne žepe, je dejal Matej T. Vatovec iz Levice. Na tak način po njegovih besedah oškodujejo vse državljanke in državljane. Kot je dodal, imajo ljudje upravičeno občutek, da stvari v državi ne funkcionirajo in da je treba narediti red.

Medtem je bil Žan Mahnič iz SDS do koalicije kritičen. Med sklicatelji izredne seje so po njegovih besedah člani stranke, ki je Boruta Jamnika imenovala na čelo SID banke in Andreja Ribiča za člana uprave Darsa ter poskrbela, da je Žiga Debeljak danes na čelu SDH. “O korupciji govori stranka, ki je Vesno Vuković imenovala za svojo generalno sekretarko in Tomaža Modica postavila za strokovnega sodelavca preiskovalne komisije v parlamentu in Klemna Boštjančiča predlagala za ministra za finance,” je naštel.

DZ je na izredni seji o korupciji s 70 glasovi za in štirimi proti sprejel priporočilo, po katerem naj vlada opravi temeljito analizo zakonodaje in podzakonskih predpisov, ki urejajo preprečevanje korupcije in kaznovalno pravo. Na podlagi ugotovitev naj po potrebi pripravi učinkovitejše ukrepe za omejitev tveganj za korupcijo, priporoča DZ.

Hkrati DZ s sprejetim priporočilom predlaga vladi, da v najkrajšem možnem času državnemu zboru predloži predlog prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji, katere pripravo v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije koordinira Komisija za preprečevanje korupcije.

Sklic današnje izredne seje so zahtevale koalicijske poslanske skupine, razlog pa sta bila dogajanje in javni diskurz, ki zadnje mesece znova postavlja v ospredje problematiko korupcije.

V poslanski razpravi je Nataša Avšič Bogovič iz Svobode spomnila na oddajo Tarča na Televiziji Slovenja leta 2022, ki se je osredotočila na primer Kangler. Oddaja je predstavila kar 26 primerov, v katerih naj bi takratni državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler v različnih časovnih obdobjih storil dejanja s sumom korupcije. Vendar pa noben primer ni dobil sodnega epiloga, je opozorila.

Problematiko je treba naslavljati tam, kjer so težave, je pozval Predrag Baković iz SD. Če policija, sodstvo in tožilstvo ne bodo dobili ustreznega orodja, s katerim bi se učinkovito zoperstavili korupciji, ne bo napredka, je prepričan. Po njegovih besedah je pred poslanci ne glede na njihovo strankarsko pripadnost odločitev, ali se želijo bolj učinkovito soočati s korupcijo ali ne. Če je odgovor pritrdilen, “vemo, kaj nam je storiti”, je sklenil.

Nekatere politične stranke jemljejo državo kot nekakšen fevd in sredstvo, s katerim si polnijo strankarske žepe, verjetno kakšen posameznik tudi svoje lastne žepe, je dejal Matej T. Vatovec iz Levice. Na tak način po njegovih besedah oškodujejo vse državljanke in državljane. Kot je dodal, imajo ljudje upravičeno občutek, da stvari v državi ne funkcionirajo in da je treba narediti red.

‼️ Video vreden ogleda ‼️@ZanMahnic: Dokler boste s @policija_si počeli to, kar počnete, dokler bodo Miloš Milović in podobni kadrovali v policiji, dokler se bo nastavljalo kadre, za katere Robert Golob zahteva, da se jih nastavi, toliko časa nimate nobene pravice govoriti o… pic.twitter.com/kEtkTNHOy0

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 16, 2023

.@ZCernac: Poslušamo o gospodu Snežiču in nekih plakatih o tem, da odpira vrata. Če je to kaznivo, bi morali ustrezni organi že kaj narediti. Mimogrede, gre za gospoda, ki je bivši fant od Tine, tiste Tine, katere fant je sedaj predsednik @vladaRS gospod Golob. Da smo si na… pic.twitter.com/gilJS9kecP

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) November 16, 2023

Medtem je bil Žan Mahnič iz SDS do koalicije kritičen. Med sklicatelji izredne seje so po njegovih besedah člani stranke, ki je Boruta Jamnika imenovala na čelo SID banke in Andreja Ribiča za člana uprave Darsa ter poskrbela, da je Žiga Debeljak danes na čelu SDH. “O korupciji govori stranka, ki je Vesno Vuković imenovala za svojo generalno sekretarko in Tomaža Modica postavila za strokovnega sodelavca preiskovalne komisije v parlamentu in Klemna Boštjančiča predlagala za ministra za finance,” je naštel.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa  je zaključila prekrškovne postopke, ki jih je zoper sedem ministrov vodila zaradi nepravočasnega poročanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. V vseh sedmih postopkih, ki so pravnomočno zaključeni, je ministrom izdala opomine.

Opomine je KPK izdala ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon, notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju, ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan, ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateju Arčonu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh, nekdanji ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik ter nekdanjemu ministrstvu za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu.

KPK je namreč maja 2023 prejela novinarska vprašanja, iz katerih je izhajalo, da nekateri ministri aktualne vlade niso poročali o subjektih, za katere v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije veljajo omejitve poslovanja.

Na podlagi teh informacij je KPK pri organih, kjer opravljajo oz. so opravljali funkcijo, preverila, ali so funkcionarji poročali o povezavah s konkretnimi pravnimi subjekti. Funkcionarji so namreč dolžni o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, seznaniti organ, pri katerem opravljajo funkcijo, saj ta organ s temi subjekti ne sme poslovati oziroma lahko posluje le v določenih okoliščinah. Organ pa nato komisiji posreduje seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja.

Na podlagi odgovorov ministrstev in vladnega urada, da funkcionarji o konkretnih subjektih niso poročali, je KPK uvedla prekrškovne postopke zoper sedem ministrov. V postopkih je ugotovila, da so kršili določbo zakona, v skladu s katerim morajo organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma najpozneje v osmih dneh po vsaki spremembi poročati o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja.

Vsem kršiteljem je KPK ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja ter načela sorazmernosti izrekla opomin, saj zakon o prekrških določa, da se ta lahko izreče, če je storilec pred izdajo odločbe predpisano obveznost izpolnil. Obveznost poročanja organom, pri katerem opravljajo funkcijo, so namreč vsi funkcionarji naknadno izpolnili.

Komisija ob tem poudarja, da je z vidika krepitve zaupanja v delovanje javnega sektorja izjemnega pomena, da najvišji predstavniki oblasti ravnajo odgovorno in v skladu z zakonodajo. Od njih namreč pričakuje vodenje z zgledom ter posebno skrbnost pri odpravljanju tveganj, krepitvi integritete in transparentnosti javnega sektorja.

“Storil sem napako, za katero se javnosti opravičujem,” je ob robu izjave za medije o podaljšanju nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko dejal Poklukar. “Ko sem izpolnjeval obrazec, sem pozabil na neko stvar odgovoriti. Ko smo ugotovili, da je prišlo do napake, sem seveda takoj tudi poročal o tej zadevi,” je pojasnil.