(VIDEO) Roman Vodeb zopet razjezil feministke s tezo, da sta “nasilje nad ženskami in femicidi naš skupni problem, za katera je kriv feminizem”

Na sprejemu predsednice republike Nataše Pirc Musar so se na gradu Brdo pri Kranju zbrale ženske, ki zasedajo pomembne politične položaje v Sloveniji. Poleg prve slovenske predsednice republike sta zbrane nagovorili tudi prva predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ter podpredsednica vlade in prva ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

“Naše izkušnje in delo dokazujejo, da smo ženske upravičeno lahko ponosne na prehojeno pot, zaradi njih pa lahko s pogumom načrtujemo prihodnost in brez sleherne zadržanosti rečemo: Tukaj smo. Druga za drugo in za vso družbo. Veliko nas je. Imamo znanje in sposobnosti,” je v svojem govoru poudarila Pirc Musar.

Spregovorila je o pomenu današnjega mednarodnega dneva žensk in feminizma za napredek družbe. Kar so izborile predhodne generacije pogumnih žensk, zato trpele, bile kaznovane, zapostavljene, trpinčene in žal celo umorjene, morajo ženske po besedah predsednice republike vsak dan iskreno ceniti in spoštovati.

“Ženske se še vedno pogosteje kot moški soočamo z ekonomsko odvisnostjo, zahtevnejšim usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja, s stereotipi, prevelikimi družbenimi pričakovanji, z nasiljem, nespoštovanjem, nestrpnostjo, tudi s sovražnim govorom,” je opozorila.

Izpostavila je, da je feminizem svoboda za vse – gibanje za enakopravnost in enakovrednost tako žensk kot moških. Biti feministka predsednici države pomeni priznavati enakovrednost vseh ljudi, boriti se za pravično porazdelitev moči v družbi ter za možnost izbire načina življenja, poklica in tega, s kom se želiš objeti: “Ne da bi vedela, sama feminizem živim že nekaj časa in ga imam očitno zapisanega v svoj DNK.”

Ob tem je Pirc Musar predstavila projekt Iščimo in prepoznajmo znanje in sposobnosti v politiki. Kot je dejala, želi, da ženske v politiki druga drugi in družbi pokažejo, da njihovega znanja in sposobnosti ne moremo in ne smemo omejiti le na videz.

Ženske je zato povabila, da se pridružijo projektu, h kateremu jo je spodbudila zamisel mladega fotografa Jerneja Jelena – gre za idejo, da bi naslednje leto ob 8. marcu skupaj priredile razstavo svojih črno-belih portretov, na katerih bi bile fotografirane brez ličil.

Klakočar Zupančič je v svojem govoru poudarila, da je biti ženska v družbi lepo, a v zdajšnjem času in prostoru. Opozorila je, da so v nekaterih državah ženske tudi v današnjem času v zelo slabem položaju.

Biti ženska v slovenski politiki je po njenih besedah zelo težko, saj si neprestano na očeh javnosti, ocenjevana po zunanjosti. “Zelo se ti odebeli koža v slovenski politiki, če vztrajaš,” je poudarila in dodala, da je biti ženska v slovenski politiki včasih vseeno lepo, denimo ob dogodkih, kot je bil današnji.

Tudi ministrica Fajon je opozorila na problem globalne neenakosti žensk. Kot je pojasnila, se je odločila, da v strategijo zunanje politike uvede koncept feministične zunanje politike.

“To, kar slišimo, kako smo oblečene, kako izgledamo, takšni šovinistični, seksistični komentarji na socialnih omrežjih ne smejo biti samoumevni (…) Tiste, ki smo danes na položajih, lahko s svojim glasom rečemo ne in naredimo drugače,” je poudarila.