(VIDEO) Energetika 2022 – Na konferenci za hitre in jasne odločitve o smeri energetskega razvoja Slovenije
Predsednik nadzornega sveta Kolektorja Stojan Petrič je v uvodnem nagovoru na današnji konferenci Energetika 2022, ki je potekala v Ljubljaniizpostavil izredne razmere na finančnih trgih, dvomestno inflacijo, hitro zviševanje obrestnih mer ter izredne podražitve energentov.
Kolektor ima tri entitete; najbolj občutljiva na cene elektrike je enota za mobilnost, je dejal Petrič. “Če bomo globalno letos, ki smo imeli fiksirano ceno, za električno energijo plačali 5,8 milijona evrov, bomo leta 2023, če bo ta energija štirikrat dražja, porabili dodatnih 18 milijonov evrov samo na tej entiteti. To nam pobere celoten EBIT,” je ponazoril.
Evropska podjetja so, v primerjavi s konkurenti iz ZDA in daljnega Vzhoda, po oceni Petriča v najslabšem konkurenčnem položaju doslej. Današnja konferenca bo, kot upa, dala vsaj delne odgovore in usmeritve, ki bodo podjetjem nakazali, kako lahko načrtujejo prihodnji dve leti.
Razogljičenje je ena od ključnih prioritet trenutne vlade, je v nagovoru dejala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek. Med drugim je izpostavila cilj dviga investicij v raziskave in razvoj na področju energetike, vlada prenavlja zakonodajo na področju obnovljivih virov energije za olajšanje umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn v prostor, hkrati pa krepi sredstva podpore za ta namen.
Z novim zakonom, ki je v javni obravnavi, bo vlada omogočila raziskovanje možnosti pridobivanja električne in druge energije iz obnovljivih virov, ki so še v razvoju. Dodatno na ministrstvu pripravljajo novo zakonodajo za področje infrastrukture za alternativna goriva in nove finančne vire za spodbujanje trajnostne mobilnosti, je naštela državna sekretarka.
“Ključno je, da cilje, ki jih bomo zapisali v okviru prenove Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), določimo skupaj in predvsem jasno povemo, kako jih bomo dosegali,” je poudarila. Pri tem pa vlada še vedno stoji za odločitvijo o izstopu iz premoga leta 2033.
Ekonomist Jože P. Damijan je predstavil strategijo razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, ki jo je pripravila delovna skupina Sazuja. Ta med drugim do sredine stoletja predvideva 17 milijard evrov vlaganj ter izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško.
Na okrogli mizi je poslovni direktor skupine Gen Danijel Levičar pojasnil, da so na Genu pripravili pobudo za začetek postopka državnega prostorskega načrta za drugi blok krške jedrske elektrarne. Poslali so jo na ministrstvo za infrastrukturo, to pa jo je marca poslalo na okoljsko ministrstvo, ki vodi nadaljnji postopek. “Želimo si večje dinamike in prioritete,” je povedal o trajanju postopkov.
“Energetska kriza nam je pokazala, kateri od scenarijev v obstoječem NEPN je sprejemljiv. Naj pride do izbire scenarija, potem se kolesje lahko zažene do te mere, da bomo imeli ne le kratkoročne ukrepe za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu, ampak bomo dolgoročno preprečili ponovitev take krize,” je pozval Levičar.
Direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (Hess) Bogdan Barbič je izpostavil težave pri umeščanju objektov v prostor in menil, da se včasih “pretirava glede minornih skupin” oz. intenzivnih nasprotnikov nekaterih obnovljivih virov energije. Da “v določenih trenutkih preveč demokracije škodi”, je menil tudi član uprave Gen-I Dejan Paravan.
Po besedah Paravana se je v gospodinjstvih povpraševanje po sončnih elektrarnah podvojilo, to pa je, skupaj z zastoji v dobavnih verigah, podaljšalo čas čakanja. Barbič je dejal, da lahko v Hess z gradnjo novih hidroelektrarn začnejo “jutri”, vendar potrebujejo dovoljenja. Težave gre po njegovem pričakovati tudi pri umeščanju večjih sončnih elektrarn v prostor, denimo na degradirane površine. Veliko bo odvisno od novega zakona o umeščanju energetskih objektov v prostor, je ocenil.
Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović pa je med drugim zagotovila, da kljub umiku določenih manjših igralcev s trga dobave plina v luči trenutne velike negotovosti gospodinjstva in podjetja ne bodo ostali brez plina. Sicer pa se je zavzela za spodbujanje samooskrbe in povedala, da bodo na Petrolu s sončnimi elektrarnami opremili več kot polovico bencinskih servisov. “Ne samo, da bomo s tem samooskrbni, ampak bomo proizvedli tudi nekaj viška,” je dejala.