(V ŽIVO) “Tokrat lahko rečemo, da je SDS prebila zvočni zid” – Branko Grims o tem, da so zbrali 157.138 overjenih podpisov za zahteve za razpis referendumov – V tekmo z referendumi vstopa tudi NSI – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) “Tokrat lahko rečemo, da je SDS prebila zvočni zid” – Branko Grims o tem, da so zbrali 157.138 overjenih podpisov za zahteve za razpis referendumov – V tekmo z referendumi vstopa tudi NSI

(V ŽIVO) “Tokrat lahko rečemo, da je SDS prebila zvočni zid” – Branko Grims o tem, da so zbrali 157.138  overjenih podpisov za zahteve za razpis referendumov – V tekmo z referendumi vstopa tudi NSI

Zbrane overjene podpise pod zahteve za razpis treh referendumov bo SDS vložila čim prej v naslednjih dneh, najverjetneje v ponedeljek, je na novinarski konferenci napovedal poslanec Branko Grims. Od datuma vložitve so odvisne možnosti glede določitve datuma glasovanja, to bi bilo po mnenju SDS najbolj racionalno na enega od že znanih volilnih dni.

Grims se je zahvalil za overjenih 157.138 podpisov za zahteve za razpis referendumov o predlogih sprememb zakona o vladi, novele zakona o RTVS in sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Označil jih je za zgodovinski dosežek in “prelomen trenutek v današnji slovenski politiki”.

Kot je pojasnil Grims, morajo podpise najprej še fizično zbrati, vložili pa jih bodo v najkrajšem možnem roku, zato tudi ne bodo čakali, da prispejo vsi. Ob tem pa po njegovih besedah upajo na racionalnost tistih, ki o tem odločajo, da se referendum razpiše hkrati z volitvami, da ne bo nepotrebnih stroškov. Poslanec SDS Zvone Černač je ob tem zatrdil, da datum vložitve podpisov ne bo razlog, da tega ne bi bilo mogoče storiti.

V prihodnjih tednih se bodo namreč zvrstili prvi in najverjetneje tudi drugi krog volitev predsednika republike, 23. oktobra in 13. novembra, ter dva kroga lokalnih volitev, 20. novembra in 4. decembra. Glede možnosti, da bi bil za referendumsko glasovanje določen 27. november, je Černač dejal, da bi bilo to popolnoma negospodarno in neracionalno. Po njegovih besedah želijo na ta način po nepotrebnem obremeniti davkoplačevalce z dodatnimi stroški samo zaradi špekulacij, da v tem primeru ne bo dosežen potreben kvorum na referendumu.

V SDS so namreč po njegovih besedah glede na odziv na sedanje zbiranje podpisov prepričani, da kvorum ne bo težava. “Kvorum bo, kajti ljudje škodljivo in uničujočo politiko, politiko ustvarjanja revščine te vlade občutijo na lastni koži in bodo šli glasovat in glasovali bodo trikrat proti,” je prepričan Grims.

Kot je še poudaril Grims, zaupa v odločitev ljudi in je trdno prepričan, da znajo sami najbolje odločati o svoji usodi in da je referendum najboljši način za omejitev vsakokratne oblasti. V primeru morebitnega poraza na referendumu pa je Grims napovedal, da bodo odločitev ljudi spoštovali, saj da ima ljudstvo vedno prav. “Ampak ljudstvo ni pet kričačev pred parlamentom, ljudstvo izrazi svojo voljo z neposrednim odločanjem na referendumu,” je dodal.

Černač pa je na vprašanje, ali bodo referendumi postali nova praksa delovanja opozicije oziroma ali bodo volivci o vseh pomembnejših odločitvah odločali na referendumu, odgovoril, da je to odvisno od tega, kakšne odločitve bo sprejemala koalicija. “Referendumi niso zaradi tega, ker bi si SDS ali pa ljudje to želeli, referendumi so sedaj zaradi tega, ker je Golobova koalicija sprejela slabe, škodljive odločitve, ki siromašijo ljudi in njihov položaj. Proti takim odločitvam, če tega ni mogoče preprečiti v parlamentarni proceduri, se bomo v SDS vedno borili, vedno z legitimnimi sredstvi in eden od teh legitimnih sredstev so seveda tudi referendumi,” je pojasnil.

Do predlaganih sprememb zakona o vladi je bil Grims kritičen zaradi večanja birokracije, saj da bi bili v primeru uveljavitve v evropskem vrhu po številu ministrstev. V noveli zakona o RTVS se po besedah poslanke SDS Alenke Jeraj ljudem, ki so plačniki rtv-prispevka, krči predvsem njihova participacija, saj da je bila doslej večina programskega sveta predstavnikov poslušalcev in gledalcev, sedaj pa se to podarja ekskluzivno samo nekaterim organizacijam. Černač pa je bil kritičen, ker se s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi zamika njegova uveljavitev, ki bi po njegovih besedah marsikomu omogočila bolj dostojno preživeta starejša leta.

Predsednik SDS Janez Janša je že zjutraj na Twitterju sporočil, da so za referendum o predlogu sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi zbrali 52.182 podpisov, za referendum o predlogu sprememb zakona o vladi 52.280, za referendum o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pa 52.669 podpisov. “Daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej,” je navedel.

V SDS so sicer zbiranje podpisov za razpis zakonodajnih referendumov začeli 1. septembra, 35-dnevni rok pa se je iztekel v sredo. Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

 

Poslanci razpravljajo o predlogu novele zakona o dohodnini, s katero bi v NSi zvišali olajšave za vzdrževane družinske člane, in o kateri je stranka danes vložila tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Da se poslanci ne bi zapletali “okoli osnovnega poimenovanja, kaj so davki”, jim je Jernej Vrtovec pripravil “sladko lekcijo”.

Predlagani novi zneski olajšav se v primerjavi z zneski, kot veljajo za davčno leto 2022, povečujejo za 14,9 odstotka, kar je vsota ocenjene inflacije za 2022 in 2023 z napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Za prvega vzdrževanega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bi se tako olajšava na primer dvignila na 2884 evrov, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo pa na 10.450 evrov.

Poslanec Vrtovec (NSi) je cilj predlagane novele predstavil na primeru čokolade. “Mama malemu Marku obljubi čokolado, če bo priden, če bo posesal, če bo pospravil kuhinjo in pometel dvorišče. Marko je hitro priden, saj je to dobra motivacija in vse opravi. Mama mu prinese čokolado, a jo pred njim razdeli na pol. Pove mu, da je ena polovica zanj, druga pa zanjo. Kaj smo se naučili? Ali bo Marko naslednjič še vedno motiviran,” je vprašal Vrtovec.

Kolege je pozval k motiviranju ljudi, “da bodo uspešni, da jim bo več ostalo in bodo nenazadnje tudi dobri davkoplačevalci”. Najproduktivnejše je treba po njegovih besedah spodbujati a tem, da jim ostane čim več. “Naj malemu Marku ostane čim večji kos čokolade, ne pa samo polovica,” je poudaril.

“Kot mama se ne strinjam s tem, da mora otrok dobiti čokolado, da posesa stanovanje, pa tudi drugače se mi vaša primerjava ne zdi čisto posrečena. Druga polovica ne gre mami, ampak vsi vemo, za katere namene gre,” mu je odvrnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Kot je spomnila, je vlada že sprejela ukrepe, “ki so in bodo kar najhitreje zagotovili, da draginja ne bo premočno zarezala v razpoložljiv dohodek, predvsem najranljivejših skupin prebivalstva”.

“Predlagatelj je nekoliko nespretno, čeprav verjetno zanalašč, pozabil povedati, da mama – in to Marku tudi pove – svojo polovico čokolade razdeli bolni Metki, ki je v bolnici, Petru, ki se je začel šolati, ter ostarelima Mariji in Ivanu,” se je na Vrtovčevo predstavitev odzval Matej T. Vatovec (Levica).

Tudi Vatovec je ponovil, da je vlada že “resno zagrizla v probleme”, ki jih prinaša visoka inflacija in ki ima resne posledice na življenja ljudi. Predlog NSi Vatovca spominja na energetske dodatke, ki jih je predvidela prejšnja vlada, in po katerih bi bili štirje nekdanji ministri do tega dodatka upravičeni.

“Sam sem velik potrošnik čokolade, ki meji na obsedenost, zato se bom v nadaljnjem izvajanju od tega ogradil, ker bi bil pristranski,” se je pošalil Bojan Čebela (Svoboda). Tudi on je spomnil na vladne ukrepe, med drugim glede upravičencev do otroškega dodatka, ki so ga pripravili prav s ciljem razbremenitve proračunov družin v težkih časih draginje.

Proti predlagani noveli so po besedah poslanca Soniboja Knežaka tudi v SD. “Vsebinsko gre za temo, ki jo slovenska desnica zagovarja konsistentno – višje olajšave za nižje davke. Kot so dokazali v obdobju na oblasti, so to pripravljeni izvajati, pa četudi na škodo javnih financ,” je poudaril.

“Dobro smo premislili, ocenili trenutno situacijo, brutalno draginjo in ocenili, kakšna je naša prihodnost. Ni ravno optimistična, zato smo spisali novelo. Povsem normalno je, da bomo zakon podprli,” je dejal Jožef Horvat (NSi).

Horvat je sicer s poslanskimi kolegi iz NSi danes v DZ vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu njihovega predloga novele zakona o dohodnini. O predlogu za razpis referenduma bodo poslanci predvidoma razpravljali na novembrski seji.

S tem se podaljšuje čas do začetka obravnave vladnih davčnih predlogov, s katerimi se med drugim odpravlja določene davčne razbremenitve, ki jih je letos potrdila prejšnja parlamentarna večina, uvaja nekatere nove olajšave za mlade in tiste z nižjimi dohodki ter posega v sistem samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov.

“Vlada jemlje denar iz žepov ljudi in z visokimi davki uničuje gospodarstvo. Referendum bo priložnost, da o tem opravimo široko razpravo in naj ljudje povedo, če se s tako politiko strinjajo,” je dejal Horvat. Davčna politika te vlade je po njegovih besedah “povsem zgrešena”.

“v SDS se zavzemamo za zmerne davke in vitko državno upravo. Danes smo priča visoki inflaciji, energetski krizi in krizi draginje. V tej zapleteni situaciji, ko si med državljani in družinami že poraja strah, kako bomo preživeli jesen in zimo, smo edina država EU, ki zvišuje davke in močno znižuje plače zaposlenim,” pa je dejal Jožef Lenart (SDS) in dodal, da v stranki predlog druge opozicijske stranke podpirajo.

COMMENTS

Wordpress (0)