Zanimivo, tudi vojna v Ukrajini se je začela z vojaškimi vajami Rusije – Vojaški odziv Kitajske po obisk Nancy Pelosi na Tajvanu vzbuja strahove pred stopnjevanjem in novo vojno – TOPNEWS.si

Zanimivo, tudi vojna v Ukrajini se je začela z vojaškimi vajami Rusije – Vojaški odziv Kitajske po obisk Nancy Pelosi na Tajvanu vzbuja strahove pred stopnjevanjem in novo vojno

Zanimivo, tudi vojna v Ukrajini se je začela z vojaškimi vajami Rusije – Vojaški odziv Kitajske po obisk Nancy Pelosi na Tajvanu vzbuja strahove pred stopnjevanjem in novo vojno

Tajvanske oblasti so včeraj sporočile, da je 27 kitajskih vojaških letal danes vstopilo v območje zračne obrambe Tajvana, kjer je bila na obisku predsednica ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vojaški odziv Kitajske zaradi obiska Nancy Pelosi vzbuja strahove pred stopnjevanjem pa poroča Finacial Times.

Po obisku Nancy Pelosijeve Kitajska pripravlja največjo vojaško predstavo sile v desetletjih okoli otoka. Nekateri Tajvanci so zaskrbljeni; drugi pravijo, da se taktika Pekinga ni spremenila.

 

Kot je na Twitterju sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo, je 27 kitajskih vojaških letal vstopilo v identifikacijsko območje zračne obrambe.

“ZDA podpirajo večstransko diplomacijo v naših prizadevanjih za reševanje izzivov za mir in stabilnost po vsem svetu. Moja srečanja z zavezniki in partnerji ter pripombe na NPTRevCon odražajo našo stalno zavezanost na tem področju,” je  na Twitterju sporočila ameriška ambasada v Bruslju.

“Danes zjutraj sem imel varen telefonski klic s svojo ekipo za nacionalno varnost. Razpravljali smo o številnih prednostnih nalogah, vključno s podporo Združenih držav svobodnemu in odprtemu Indo-Pacifiku in našo nadaljnjo podporo Ukrajini kot odgovor na Putinovo vojno,” pa je danes zjutraj objavil ameriški predsednik Joe Biden na Twitterju.

 

Predsednica ameriškega predstavniškega doma, 82-letna demokratka Nancy Pelosi, je medtem zaključila obisk na Tajvanu, s katerim je razburila Peking, in je v okviru svoje azijsko-pacifiške turneje že prispela v Južno Korejo.

“Vrsta demokracije, ki jo omenja Pelosijeva , ni nič drugega kot ogrinjalo, po katerem lezejo uši. …Od daleč je morda videti razkošno, vendar ni zdržalo natančnega pregleda. Iz Capitol Riots, smrti Georga Floyda , streljanja v osnovni šoli Robb in več kot 1 milijona smrti COVID v Ameriki vidimo hinavščino in hladnokrvnost vrste demokracije, ki jo je omenjala Pelosijeva…Iz tega, kar je ameriška vojska naredila v Iraku in Siriji ter iz njenega umika iz Kabula , vidimo prazno obljubo in tako imenovano moč te vrste demokracije,” pa je na Twitterju zapisal Hua Chunying spoksmen in visok uradnik kitajske vlade

Kitajska, ki Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je obisk Pelosijeve v Taipeiju obsodila kot “izjemno nevarno delovanje ZDA” ter kot namerno spodkopavanje načela ene Kitajske in spodbujanje tajvanskih separatističnih teženj. Peking vztraja, da so najobsežnejše vojaške vaje po letu 1995, ki jih je zaradi obiska Pelosijeve začel v Tajvanski ožini in naj bi trajale do nedelje, “nujen in upravičen ukrep za zaščito nacionalne suverenosti”.

Predsednica ameriškega predstavniškega doma, 82-letna demokratka Nancy Pelosi je včeraj zaključila obisk na Tajvanu, s katerim je razburila Peking, in je na poti v Južno Korejo, naslednjo postajo na svoji azijsko-pacifiški turneji.

Pred odhodom se je srečala z borci za človekove pravice, med drugim z Wuer Kaixijem, nekdanjim voditeljem prodemokratičnega gibanja na Kitajskem, ki so ga leta 1989 krvavo zatrli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred tem se je sestala s tajvansko predsednico Tsai Ingwen in predstavniki parlamenta. Obisk Pelosijeve je bil najvišji ameriški obisk na otoku po letu 1997.

Kitajska je medtem danes vztrajala, da so najobsežnejše vojaške vaje po letu 1995, ki jih je zaradi obiska predsednice ameriškega predstavniškega doma začela v Tajvanski ožini in naj bi trajale do nedelje, “nujen in upravičen ukrep zaščito nacionalne suverenosti”.

Kot je še poudarila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying, so z vidika Pekinga v aktualnem sporu zaradi obiska Pelosijeve ZDA provokator, Kitajska pa žrtev. “Skupna provokacija ZDA in Tajvana je bila prva, Kitajska upravičena obramba ji je sledila,” je dodala.

Kitajska, ki Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je obisk Pelosijeve v Taipeiju že pred tem obsodila kot “izjemno nevarno delovanje ZDA” ter kot namerno spodkopavanje načela ene Kitajske in spodbujanje tajvanskih separatističnih teženj.

V odgovor na obisk je omejila uvoz iz Tajvana ter sprožila obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih je tajvansko obrambno ministrstvo danes obsodilo kot jasno kršitev ozemeljskih voda Tajvana in pravil Združenih narodov.

Medtem ko del manevrov že poteka, naj bi se v četrtek začele še nove vaje, ki bodo po navedbah Pekinga vključevale uporabo pravega streliva dolgega dosega in naj bi se tajvanski obali ponekod približale na vsega 20 kilometrov.

Uradni Taipei svari, da bi lahko ti načrti ogrozili tajvanska ključna pristanišča in urbana središča, tajvanska vojska pa je danes opozorila, da otoku zaradi vaj grozi pomorska in zračna blokada. Tajvansko ministrstvo za promet se zato z Japonsko in Filipini že pogovarja o odprtju alternativnih ladijskih poti za čas kitajskih vojaških vaj, poroča dpa.

Ameriška “diplomatska” ofenziva pa je zanimiva v kontekstu notranjepolitičnih razmer, predvsem novembrskih kongresnih volitve.  Kandidati s podporo bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa so na torkovih strankarskih volitvah v nekaj zveznih državah zmagovali, česar so bolj kot republikanci veseli demokrati, ki menijo, da Trumpovi kandidati niso izvoljivi na novembrskih kongresnih volitvah in jim ponekod zato celo pomagajo.

Bolj kot volitve strankarskih kongresnih kandidatov pa odmeva izid torkovega referenduma o prepovedi splava v konservativnem republikanskem Kansasu, ki je doživel hud poraz in pretresel celotno politično sceno v ZDA.

Na referendumu je 60 odstotkov volivcev glasovalo proti spremembi ustave, ki bi državnemu kongresu omogočila prepoved splava.

Demokrati, ki so jim ankete do začetka julija obetale zanesljiv poraz na kongresnih volitvah in so bili razočarani zaradi odločitve vrhovnega sodišča ZDA, ki je razveljavilo pravico do splava po vsem ozemlju države, so sedaj malce bolje razpoloženi.

Veseli so tudi vrste zmag Trumpovih kandidatov, ki so večinoma preveč skrajni ali nezanesljivi za večino Američanov. V Michiganu je strankarske volitve izgubil kongresnik Peter Meijer, ki si je skupaj z le devetimi republikanskimi kolegi v predstavniškem domu upal glasovati za ustavno obtožbo Trumpa zaradi napada njegovih privržencev na kongres.

Politični analitiki so kritični do demokratov, ki so finančno pomagali Trumpovemu kandidatu Johnu Gibbsu, za katerega menijo, da ni izvoljiv. Gibbs podžiga teorije zarote, laže o tem, da Hillary Clinton sodeluje v satanističnih obredih in podobno.

Od desetih republikancev, ki so podprli ustavno obtožbo, je doslej strankarske volitve izgubil Tom Rice iz Južne Karoline, štirje so se upokojili, komajda pa je politično preživel David Valadao iz Kalifornije. Ostajata še dva v državi Washington, katerih usoda ne bo znana še nekaj časa, ker tam volijo po pošti in se dlje čaka na izide.

Trump se veseli uspehov njegovih kandidatov v Arizoni. V tekmi za kandidata za državni senat je predsednik državnega predstavniškega doma kongresa Rusty Bowers izgubil volitve proti Trumpovemu kandidatu Davidu Farnsworthu. Bowers si je upal pričati pred odborom za preiskavo napada 6. januarja in je opisal, kako je zavrnil Trumpove poskuse ponarejanja volilnih izidov v Arizoni.

Podobno so v Arizoni med republikanci zmagovali tudi kandidati za druge položaje, ki podpirajo Trumpove teorije zarote in skrajno desna politična stališča.

V Arizoni vzbuja skrb zmaga Trumpovega kandidata za državnega sekretarja Marka Finchema, ki je sodeloval v prizadevanjih za razveljavitev Trumpovega poraza proti Joeju Bidnu. Državni sekretar je glavni volilni uradnik zvezne države in Finchem bo v primeru zmage skrbel za to, da bi na volitvah v Arizoni lahko zmagovali republikanci.

Demokrati so razočarani, ker nekdanjemu guvernerju Missourija ni uspelo osvojiti nominacije za zvezni senat. Republikanski volivci so Erica Gretiensa, ki je odstopil zaradi spolnega in drugega nasilja, zavrnili in si izbrali za volivce bolj sprejemljivega kandidata, pravosodnega ministra države Erica Schmitta.

Trump je pri tem igral vlogo komika in je podprl le “Erica” ni pa povedal katerega. Schmittova zmaga pomeni, da demokrati ne morejo računati na pridobitev senatnega sedeža iz Missourija.

 

 

COMMENTS

Wordpress (0)