Marjan Eberlinc, Aleksander Mervar, Dejan Paravan in Vekoslav Korošec o energetski krizi v Sloveniji in svetu – Udeleženci okrogle mize na Ekonomski fakulteti posvarili pred posledicami odpovedovanja ruskemu plinu
Okrogla miza o energetski krizi v Sloveniji in svetu je organiziral Alumni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, sodelovali so glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, direktor družbe Eles Aleksander Mervar, član uprave GEN-I Dejan Paravan in direktor Združenja za inženiring pri GZS Vekoslav Korošec.
Če se Evropa odpove ruskemu plinu, tudi v primeru, da maksimalno izkoristi vse druge opcije, ne more pokriti vseh svojih potreb po tem energentu. Če se za to odloči, mora zato EU jasno povedati, kako namerava drastično znižati odjem plina, je bilo slišati na današnji okrogli mizi z deležniki v slovenski energetiki.
Član uprave družbe Gen-I Dejan Paravan je na okrogli mizi v organizaciji Alumni kluba ljubljanske ekonomske fakultete danes izrazil upanje, da za izjavami o prekinitvi dobave plina iz Rusije v Evropo “stoji resna strategija”. EU bo morala namreč v primeru take prekinitve krepko znižati odjem plina. “Prostora za solistične akcije držav tu ni,” je opozoril Paravan.
Glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc se je strinjal, da prek noči izpada tako velikega dela uvoza ni mogoče nadomestiti. Izpostavil je, da je napačna ideja, da lahko Evropa situacijo prebrodi z napolnjenimi skladišči zemeljskega plina. “Plin se mora ves čas dobavljati,” je poudaril.
Proces prenosa celotne dobave iz vzhodne na zahodno dobavno pot bi bil po njegovem dolgotrajen. Pri možnostih pridobivanja dodatnega plina v Slovenijo s plinskega terminala na hrvaškem Krku je opozoril na številne pogoje: “Zadaj so tenderji, pogodbeni odnosi, zahtevna pogajanja.” Zakupiti je treba plin in zmogljivosti terminala, tukaj je še transport do Hrvaške in nato s Hrvaške do Slovenije.
Eberlinc je izpostavil tudi ozko grlo na poti plina do Slovenije pri Zagrebu. Realno lahko po njegovem v Sloveniji pričakujemo okoli 150 milijonov kubičnih metrov plina s Krka letno.
Direktor Združenja za inženiring pri GZS Vekoslav Korošec je izpostavil pomen hitrega umeščanja energetskih projektov v prostor. Brez intenzivne gradnje obratov za izkoriščanje obnovljivih virov energije se bomo v Sloveniji iz trenutne situacije težko izmazali, je posvaril.
Odgovor je po njegovem prevlada javnega interesa oskrbe z energijo nad drugimi interesi. Intenzivno moramo hkrati graditi objekte za izrabo vode, sonca, lesne biomase, geotermalne energije, je naštel. “Če hočemo obdržati industrijo, pa je tudi gradnja jedrske elektrarne nujna,” je dodal.
Paravan pa je podčrtal, da so številni veliki industrijski odjemalci lani ob postopnem višanju cen plina odlašali z zakupom, kar se jim je nato maščevalo.
Da so tisti, ki danes kupujejo drago elektriko, špekulirali, se je strinjal tudi direktor družbe Eles Aleksander Mervar. Posvaril je, da bodo v vsakem primeru prišle nove cene, ko bodo sedaj zakupljene terminske ponudbe izčrpane. “Prihodnje leto se vam lahko račun za elektriko poveča za trikrat,” je opozoril gospodinjstva.
Glede vladnega ukrepa znižanja položnic na račun omrežnine je Mervar izpostavil zelo nizko relativno zadolženost slovenskih elektrodistributerjev. Je pa priznal, da bomo sončnih elektrarn v Sloveniji v prihodnjih letih realizirali “hudičevo malo”, saj omrežje več ne bo omogočalo.
Paravan je bil prepričan, da so vladni ukrepi pomoči zaradi zviševanja cen energije prepozni in niso ciljni, Korošec pa je posvaril, da so vezani na situacijo v prejšnjem letu in ne na to, v kateri smo danes.
Po oceni Paravana je pred nami “kup negotovosti”, najbolj pa ga skrbi prihodnja zima. Cene električne energije in plina so namreč tudi za prihodnje leto v terminskih pogodbah krepko višje, kot so bile v preteklosti. “Dolgoročno sem prepričan, da je zeleni prehod edini pravi odgovor,” je dodal in pozval gospodinjstva, naj gredo na pot samooskrbe.
