“Dlje časa so si prizadevali, da bi porušili avtoriteto vseh institucij, in zdaj se čudijo, da ljudje ne verjamejo niti zdravnikom” – Branko Masleša v Dnevniku tudi o diplomi: “Sicer pa, da vas razočaram, imam diplomo in tudi potrdilo o pravosodnem izpitu” – TOPNEWS.si

“Dlje časa so si prizadevali, da bi porušili avtoriteto vseh institucij, in zdaj se čudijo, da ljudje ne verjamejo niti zdravnikom” – Branko Masleša v Dnevniku tudi o diplomi: “Sicer pa, da vas razočaram, imam diplomo in tudi potrdilo o pravosodnem izpitu”

“Dlje časa so si prizadevali, da bi porušili avtoriteto vseh institucij, in zdaj se čudijo, da ljudje ne verjamejo niti zdravnikom” – Branko Masleša v Dnevniku tudi o diplomi: “Sicer pa, da vas razočaram, imam diplomo in tudi potrdilo o pravosodnem izpitu”

Potem ko je vrhovno sodišče glede diplome in pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše odgovorilo na namigovanja, da vrhovni sodnik Masleša nima ustrezne pravne izobrazbe, da je “vprašanje obstoja diplom sodnikov, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč”, se je v intervjuju za Dnevnik oglasil tudi Branko Malseša.

V članku z naslovom “Osebne diskvalifikacije so namenjene ustrahovanju. Ne toliko mene kot mlajših kolegov,” je
vrhovni sodnik, vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču in nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša razkril da bo bo prihodnje leto dopolnil 70 let in da se bo upokojil. Kljub temu ga SDS v teh dneh vrača v študentska leta, saj mu prek svojih medijev očita, da sploh nikoli ni diplomiral iz prava.

“Govorimo o diplomi izpred 47 let. Bilo mi je izpod časti, da bi se odzival. Niso me niti spraševali po diplomi, ampak so kar direktno postavili tezo, da je nimam. Je pa to treba postaviti v širši kontekst. Javni diskurz postaja vedno bolj brutalen in pomanjkanje argumentov nadomešča grmenje gostilniškega besednjaka. Odgovornosti za izgovorjeno besedo praktično ni. Poplava nezanesljivih informacij, ki prehaja že v pravo smetenje, ustvarja nepreglednost. Pomembna se mi zdi misel Hannah Arendt, da tisti, ki plasira neresnice, ne pričakuje, da bo koga prepričal, ampak je njegov pravi cilj doseči, da nihče nikomur ničesar več ne verjame. To želijo doseči tudi pri nas. Dlje časa so si prizadevali, da bi porušili avtoriteto vseh institucij, in zdaj se čudijo, da ljudje ne verjamejo niti zdravnikom. Krilatica, da so tako ali tako vsi isti, ne drži. Ve se, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj je zlo. Sicer pa, da vas razočaram, imam diplomo in tudi potrdilo o pravosodnem izpitu,” je glede diplome dejal Masleša.

Čeprav so na Twitterju na Vrhovnem sodišču zapisali, da  bo  Branko Masleša “glede zapisanih neresnic vložil tožbo, znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene,” je  sam je v intervjuju za Dnevnik glede tožbe dejal: “Glede morebitne tožbe se bom še dokončno odločil. Ker dejansko ta podivjanost nima več nobenih meja. Vsakdo si te lahko privošči, te pomendra v prah… Tega filma pri meni ne bodo gledali. In prav tako naj pri meni ne pričakujejo opravičevalskega pristopa”.

Zadnji kreš na relaciji predsednik vlade Janez Janša Vrhovno sodišče začel na družbenem omrežju Twitter zaradi zaradi razsodbe v zadevi Balkanski bojevnik po kateri so “balkanski bojevniki” bili izpuščeni iz zapora.  Janez Janša se je sicer odzval na pisanje Siol, ne, oziroma na komentar Petra Jančiča. v katerem se sprašuje kakšna je “vloga Kmeta in Gorkiča, da je Masleša Tosića spustil iz zapora”. Kako pojasnilo, vrhovno sodišče. Ali zapisano drži ali ne? je na Twitterju polemiko, sicer vljudno z vprašanjem, začel Janez Janša.

Branko Masleša je v Dnevniku med drugim odgovarjal tudi  na vprašanja o sodbi v zadevi Balkanski bojevnik:

Razveljavitev sodbe v zadevi Balkanski bojevnik se politizira. Čeprav v tej zadevi niste bili sodnik poročevalec, vas je SDS ponovno napadla. Bo lahko poročevalec sodbo mirno napisal?
Sodba je že napisana in posredovana sodnici Zobec, ki je napovedala ločeno mnenje. Glede zadeve Balkanski bojevnik moram poudariti še nekaj stvari. Namen kazenskega postopka je ločevanje krivih od nedolžnih. To je ena plat. Druga plat je, da je to treba storiti po vnaprej predpisanem postopku in ob spoštovanju človekovih pravic. In tu je očitno temeljno vprašanje, ali človekove pravice veljajo za vse. Če ni tako, potem sodišč ne potrebujemo, ker javnost tako ali tako že vse ve. Zame všečnost ni noben kriterij. Kot je Prešeren v pesmi Apel in čevljar pisal o tem, da bolj resnico ljubi kakor hvalo, je tudi zame pošten postopek pomembnejši od tega, da me nekdo hvali. Kaj več o tej zadevi še ne morem povedati, ker še ni bila odposlana.
Vas je presenetilo, da ste se po odločitvi v zadevi Balkanski bojevnik ponovno ravno vi znašli v središču pozornosti?
Ne, to sem kolegom že vnaprej napovedal. Bolj me boli, da blatijo tudi mlajše kolege, ki so šele na začetku profesionalne poti in so po človeški ter strokovni plati izjemni. Govorim o dr. Primožu Gorkiču, dr. Saši Kmetu, mag. Davidu Špernjaku… Žal mi je, da že na začetku sodniške kariere dobijo takšno popotnico.
Zdaj se je pojavilo celo namigovanje, da niste diplomirali.
Govorimo o diplomi izpred 47 let. Bilo mi je izpod časti, da bi se odzival. Niso me niti spraševali po diplomi, ampak so kar direktno postavili tezo, da je nimam. Je pa to treba postaviti v širši kontekst. Javni diskurz postaja vedno bolj brutalen in pomanjkanje argumentov nadomešča grmenje gostilniškega besednjaka. Odgovornosti za izgovorjeno besedo praktično ni. Poplava nezanesljivih informacij, ki prehaja že v pravo smetenje, ustvarja nepreglednost. Pomembna se mi zdi misel Hannah Arendt, da tisti, ki plasira neresnice, ne pričakuje, da bo koga prepričal, ampak je njegov pravi cilj doseči, da nihče nikomur ničesar več ne verjame. To želijo doseči tudi pri nas. Dlje časa so si prizadevali, da bi porušili avtoriteto vseh institucij, in zdaj se čudijo, da ljudje ne verjamejo niti zdravnikom. Krilatica, da so tako ali tako vsi isti, ne drži. Ve se, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj je zlo. Sicer pa, da vas razočaram, imam diplomo in tudi potrdilo o pravosodnem izpitu.
Tokrat ste napovedali tudi tožbo. Je to povezano predvsem s tem, da se boste upokojili in ne boste več sodnik, ko se boste pravdali?
Glede morebitne tožbe se bom še dokončno odločil. Ker dejansko ta podivjanost nima več nobenih meja. Vsakdo si te lahko privošči, te pomendra v prah… Tega filma pri meni ne bodo gledali. In prav tako naj pri meni ne pričakujejo opravičevalskega pristopa.
Ker vam je pod častjo?
“Seveda. Sem na neki funkciji, ki nekaj pomeni, in ves čas sem jo opravljal s ponižnostjo. Hvaležen sem, da sem jo lahko opravljal in jo še opravljam”.
Vidite zadnji napad kot napad na vas osebno, ali pa je to morda napoved začetka obračuna aktualne vlade s sodstvom? Po policiji, tožilstvu, medijih, energetiki…
“Tega ne jemljem samo kot napad name, ne počutim se kot žrtev. V tem primeru sem neka simbolna figura sodstva. Seveda je napad uperjen proti meni, ampak mislim, da gre predvsem za discipliniranje in ustrahovanje samega sodstva. Leta 1991 smo izšli iz sistema enotnosti oblasti, zdaj pa se ponuja teza, da bi bil rad predlagatelj, postavodajalec in razlagalec zakona eden in isti. Sodniki smo moteči, ker imamo trajni mandat, zaradi katerega je težko posegati v sodstvo. Zato je treba uporabiti instrumente osebnih diskvalifikacij, ki so namenjeni ustrahovanju. Ne toliko mene kot mlajših kolegov. Takšna je tudi absurdna tožba Janeza Janše proti sodnikom in tožilki. Ni namenjena meni, namenjena je mlajšim kolegom. Češ, glejte, kaj vas bo čakalo, če ne boste odločali po »glasbenih željah«. Jaz sem samo instrument, ki ga izrabljajo, ker mogoče mislijo, da sem najšibkejša točka, prek katere bodo lahko posegli v sodni sistem. Ampak prepričan sem, da je to jalovo početje”.
Za vami je dolga kariera, ki sega še v čas bivše države. Kako pritiske politike primerjate skozi desetletja?
“V svoji praksi nikoli nisem bil deležen konkretnih pritiskov. V času Jugoslavije me je samo enkrat poklical, mislim, da šef uprave za notranje zadeve, in vprašal, katera »budala« je nekega osumljenca spustila iz pripora. Povedal sem mu, da jaz, in je spustil slušalko. To je bilo edinkrat, da me je kdo klical v zvezi s sojenjem. Tudi kasneje nisem bil nikoli deležen neposrednega pritiska, se pa seveda čuti sprememba, da vse institucije izgubljajo avtoriteto. To prinaša škodljive posledice, ki pa jih moramo prenesti”.

COMMENTS

Wordpress (0)