Zakaj v Sloveniji ne ubijajo novinarjev ampak politika uporablja bolj prefinjene metode njihove “likvidacije”? Ker je na koncu rezultat isti – Ob 2. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanju zločinov nad novinarji

Po podatkih Združenih narodov je bilo v zadnjih dvanajstih letih zaradi poročanja in podajanja informacij javnosti ubitih več kot 1000 novinarjev. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2013 razglasila 2. november za ‘Mednarodni dan boja proti nekaznovanosti zločinov nad novinarji.’

Ob tem seveda ne gre samo za fizično nasilje in zločine ampak tudi za za drugačne metode obračunavanja z novinarji,  kot so sodni pregoni, eksistenčno uničenje  in obračunavanje z njihovim družinskimi člani in na koncu umori osebnosti, ki so še kako značilni za slovenski javni prostor, kjer politika, v povezavi  s svojo medijsko mašinerijo,  tako rada sama poseže po tako imenovanih “medijskih umorih” in eliminaciji ljudi iz javnega prostora, če je potrebno tudi z zaporom.

Brutalno, do konca, do fizičnega uničenja in popolne destrukcije.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell in podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova sta pred današnjim  mednarodnim dnem boja proti nekaznovanju zločinov in nasilja nad novinarji tudi pozvala, da je treba končati nekaznovanost za zločine nad novinarji, tako v lastni državi kot po svetu.

Ob tem sta izrazila obžalovanje, da je veliko neodvisnih novinarjev po svetu, tudi v EU, še naprej utišanih. Menila sta še, da brez svobode medijev in pluralizma ni demokracije ter da je napad na medije tudi napad na demokracijo.

Neodvisni novinarji ščitijo pravico do svobode izražanja in zagotavljajo dostop do informacij vsem državljanom ter prispevajo k temeljem demokracije in odprte družbe, sta danes v skupni izjavi menila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell in podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova.

“Sopadajo se z vedno večjim številom izpostavljenih groženj in napadov, ki lahko v najbolj tragičnih primerih privedejo celo do umora,” sta po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še opozorila.

Spomnila sta tudi, da sta bila pred nekaj tedni filipinska novinarka Maria Ressa in odgovorni urednik ruskega časnika Novaja Gazeta Dmitrij Muratov izbrana za letošnja dobitnika Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njuna prizadevanja za zaščito medijske svobode.

“S svojim poročanjem sta opozarjala na kršitve človekovih pravic, korupcijo in zlorabe oblasti ter s tem ogrozila lastni življenji,” sta poudarila Jourova in Borrell. Zagotovila sta, da bo EU še naprej stal ob strani novinarjem in jih ščitil “ne glede na to, kje so”.

“Še naprej si bomo prizadevali za svobodno in raznoliko medijsko okolje, podpirali kooperativno in čezmejno novinarstvo ter ukrepali proti kršitvam svobode medijev.

Ob 2. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanju zločinov nad novinarji, bodo poslanci EP v sredo razpravljali o tem, kako se boriti proti nasilju nad novinarji.