Premier Janez Janša po vrhu Nata ni imel novinarske konference – Po vrhu Nata z Bidnom danes po sedmih letih v Bruslju spet vrh EU in ZDA – TOPNEWS.si

Premier Janez Janša po vrhu Nata ni imel novinarske konference – Po vrhu Nata z Bidnom danes po sedmih letih v Bruslju spet vrh EU in ZDA

Premier Janez Janša po vrhu Nata ni imel novinarske konference – Po vrhu Nata z Bidnom danes po sedmih letih v Bruslju spet vrh EU in ZDA

Vodstvo osrednjih institucij EU se bo danes v Bruslju srečalo z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. To bo prvi vrh EU in ZDA po marcu 2014. V ospredju pogovorov, ki bodo potekali v znamenju vsesplošnih pozitivnih sporočil glede krepitve čezatlantske vezi, bodo po pričakovanjih Kitajska in podnebne spremembe.

Biden se bo vrha z EU udeležil dan po zasedanju voditeljev članic zveze Nato, po njem pa ima predvideno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Ženevi. Pred vrhom Nata je v britanskem Cornwallu potekalo srečanje voditeljev držav iz skupine G7.

Ključno sporočilo, ki je rdeča nit vseh teh srečanj, je, da se je po negotovem, nepredvidljivem in turbulentnem Trumpu Amerika z Bidnom vrnila k skupnim prizadevanjem demokratične mednarodne skupnosti za multilateralno ureditev na temelju skupnih pravil.

Osrednje teme vseh teh srečanj so spoprijemanje s pandemijo covida-19, odnosi s Kitajsko in Rusijo ter podnebne spremembe. V ospredju bodo danes tudi trgovinski odnosi, pomen krepitve demokracije ter sodelovanje glede umetne inteligence in obdavčevanja.

Čezatlantsko partnerstvo je največji in najdaljši gospodarski odnos na svetu. EU, ki jo bosta na vrhu zastopala predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ter ZDA skupaj predstavljajo polovico globalnega gospodarstva.

Premier Janez Janša, ki po vrhu ni imel novinarske konference, je ob prihodu poudaril, da mora tudi Slovenija pri doseganju Natovih obrambnih ciljev opraviti domačo nalogo. Medtem ko Slovenija doslej ni ravno izstopala v pozitivno smer, so v tej vladi te trende obrnili, je dejal in spomnil na zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko.

Janša, ki ga je na vrhu spremljal obrambni minister Matej Tonin, je ob tem izpostavil pričakovanje, da bo Slovenija leta 2030 tista članica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: “Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost.”

Voditelji držav ali vlad 30 zaveznikov v Natu smo se zbrali v Bruslju, da bi potrdili svojo enotnost, solidarnost in kohezijo in odprli novo poglavje v čezatlantskih odnosih v času, ko postaja varnostno okolje, s katerim se soočamo, vse bolj zapleteno, V izjavi je zapisano, da je končni dokument z vrha napisan na približno 50 straneh.

Dokument navaja agresivne poteze Rusije, vse oblike terorizma, spodkopavanje mednarodnega reda, ki temelji na skupnih pravilih in demokraciji, vzpon Kitajske, kibernetske, hibridne in druge nesimetrične grožnje, vključno z dezinformacijskimi kampanjami, vse bolj dovršenimi tehnologijami, podnebnimi spremembami in vesoljskimi dejavnostmi.

Izvajanje načrtov za reševanje teh izzivov zahteva ustrezna sredstva tako v okviru izdatkov za obrambo države kot v okviru sofinanciranja, piše v dokumentu.

Voditelji so se dogovorili, da bodo povečali sofinanciranje od leta 2023 na podlagi analize potreb. O konkretnih potrebah po dodatnih sredstvih bomo razpravljali na vrhu prihodnjega leta v Madridu.

Natova agenda za reformo do leta 2030 predvideva krepitev političnega posvetovanja, krepitev obrambe in odvračanja, odpornosti, tehnološke odličnosti, skupnih obrambnih zmogljivosti, ki temeljijo na skupnih pravilih, usposabljanja in podpore partnerjem, razvoj novega strateškega koncepta, ki bo potrjen na vrhu v Madridu, in obravnavanje vprašanj vpliv podnebnih sprememb na varnost.

Premier Janez Janša meni, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, in tudi Slovenija mora pri doseganju ciljev glede obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal Janša v Bruslju.

“Slovenija žal doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno izstopala v pozitivno smer,” je pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju dejal premier.

“V času mandata te vlade smo te trende obrnili,” je še dodal. Pri tem je izpostavil zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo na tej podlagi sposobna resno sodelovati s partnerji v okviru Nata.

Zavedamo se, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, je poudaril premier. “Če pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune zato, da bodo lahko zagotavljali našo varnost, potem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo.”

https://twitter.com/Zoran_Zaev/status/1404493787515305992

Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so sklenili voditelji na srečanju zveze Nato v Bruslju. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije, piše v sporočilu vrha.

Kot je po srečanju voditeljev 30-članskega Severnoatlantskega zavezništva dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so članice pozdravile posvetovanja z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pred njegovim srečanjem z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v sredo v Ženevi.

Odnosi z Rusijo so na najnižji točki od konca hladne vojne in agresivna dejanja Moskve so grožnja naši varnosti, je še dejal Stoltenberg. Zavezništvo se bo sicer še naprej osredotočalo na dialog z Rusijo pri kritičnih vprašanjih.

Vrh je tudi podkrepil podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine, Gruzije in Moldavije znotraj njihovih mednarodno priznanih meja. Rusijo so ob tem pozvali, naj umakne svoje sile, ki jih je namestila v teh treh državah brez njihovega soglasja.

COMMENTS

Wordpress (0)