(VIDEO) Zakaj je sobotni kongres DeSUS-a še zadnja priložnost za zagovornike predčasnih volitev in kakšni so pravzaprav politični načrti Igorja Zorčiča v zvezi s tem – TOPNEWS.si

(VIDEO) Zakaj je sobotni kongres DeSUS-a še zadnja priložnost za zagovornike predčasnih volitev in kakšni so pravzaprav politični načrti Igorja Zorčiča v zvezi s tem

(VIDEO) Zakaj je sobotni kongres DeSUS-a še zadnja priložnost za zagovornike predčasnih volitev in kakšni so pravzaprav politični načrti Igorja Zorčiča v zvezi s tem

Teden dni pred kongresom DeSUSa 19. junija še vedno ostaja glavno vprašanje, ali se bo za novega šefa stranke, za predsednika vsaj uradno kandidirajo Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc, potegoval tudi predsednik parlamenta in sedaj član nepovezanih poslancev Igor Zorčič, ki bi ga lahko na kongresu delegirala tretjina delegatov.

Čeprav so v Zorčiča položeni še zadnji upi, da bi lahko s prevzemom DeSUS-a aktivno posegel v aktualno politično dinamiko, pa vsaj nekaj dni pred kongresom ni zaznati kakšnih aktivnosti v tej smeri. Teoretično bi v primeru, če bi Zorčiču uspelo prevzeti DeSUS in sestaviti poslansko skupino iz štirih nepovezanih in štirih “starih” poslancev stranke, bi sestavil poslansko skupino z osmimi poslanci, ki bi bila zelo verjetno usodna za Janševo vlado. Zadnji pritisk na poslanca, konkretno na Branka Simonoviča, se je zgodil včeraj v Izoli, ko je skupina aktivistov na srečanju izolskega DeSUS-a glasno protestirala, in na Branka Simonoviča, predsednika izolskega Desusa, naslovila vprašanje, “koliko je vredno izdajstvo”.

Scenarij naj bi bil namreč naslednji. Zorčič prevzame DeSUS na kongresu in s tem pravzaprav zapečati oziroma predčasno konča mandat Janševe vlade, saj bi v primeru, če bi stranko prevzel Zorčič, bi poslanci DeSUS-a še enkrat izvedli podoben manever, kot so ga pri Erjavcu, ko so ga najprej pripeljali v stranko, nato pa sesuli kot kandidata za mandatarja.

Prihod Zorčiča na čelo DeSUS-a bi zelo verjetno pomenil, da bi imeli predčasne volitve že na začetku ali pa vsaj na sredi predsedovanja Janše Evropski uniji. Vendarle teden dni pred kongresom DeSUS-a nič ne kaže na to, ali vsaj ni nobenih znakov, da bi Zorčič res imel ambicije že na kongresu prihodnjo soboto prevzeti DeSUS.

Če bi glasovanje o Zorčičevi razrešitvi z mesta predsednika parlamenta uspelo, bi seveda bila njegova odločitev lažja, tako pa se mu vsaj zaenkrat še ne mudi, da bi se odločil za strankarsko politiko, in tako izgubil nekakšno nevtralno pozicijo, ki mu zagotavlja, da se je vsaj za zdaj kljub dvema poskusoma razrešitve obdržal na mestu vodenja predsednika parlamenta.

Nobena skrivnost ni, da so tako Zorčič kot tudi ostali člani tako imenovane skupine štirih imeli na mizi več različnih ponudb in scenarijev, kateri stranki bi se lahko priključili oziroma katero poslansko skupino opozicije bi s tem seveda okrepili.

Glavni pomisleki pri tem scenariju so vsaj za Zorčiča seveda nepredvidljivi poslanci DeSUS-a. Dva predsednika sta si do sedaj polomila zobe na poslanski skupini in sicer Aleksandra Pivec, ki je na seji izvršnega odbora DeSUS-a septembra lani odstopila z mesta predsednice stranke. In v nadaljevanju še enkrat Karl Erjavec, ki je po ponovnem mandatu na čelu stranke letos odstopil z mesta predsednika in izstopil iz stranke potem, ko ga poslanci niso podprli za mandatarja.

Karl Erjavec je marca po neuspešnem poskusu glasovanja o konstruktivni nezaupnici sporočil, da ne želi biti več predsednik stranke DeSUS in tudi ni več njen član, ker meni, da to ni več stranka, ki jo je 15 let vodil. Ob Erjavcu je odstopila tudi podpredsednica stranke Irena Majcen.

Stranko je začasno vodil podpredsednik Anton Balažek, ki prav tako ni dolgo zdržal kot začasni predsednik, saj je vodenje stranke do junijskega kongresa prevzela Brigita Čokl. Tako pa še vedno odzvanjajo besede, ki jih je ob odstopu izrekla Aleksandra Pivec, ki bo naslednjem kongresu poskusila srečo s svojo novo stranko: “Glede na to, da sama težko pristajam na dvomljivo pravno delovanje in neke vrste puč, ki se je organiziral v naši stranki, želim stranki to prihraniti. Najlažja pot, da to naredimo, je bila, da danes ponudim svoj odstop,” je na dramatični seji izvršilnega odbora septembra lani dejala Pivčeva.

Stranko je do predčasnega volilnega kongresa, ki je bil konec novembra, kot začasni zastopnik vodil minister za zdravje Tomaž Gantar. Na začetku decembra se je Erjavec zmagoslavno vrnil v stranko na volilnem kongresu, kjer so delegati na daljavo od 27. novembra do 1. decembra za predsednika izbirali med kandidatoma  Srečkom Felixom Kropetom in Karlom Erjavcem, ki je veljal za favorita.

Potem ko se je Erjavec po januarskem porazu proti Aleksandri Pivec za kratek čas umaknil, se je zmagoslavno vrnil na politični parket. To bo že tretji kongres Desusa v manj kot dveh letih, prvi je bil januarja lani, ko je Aleksandra Pivec premagala Karla Erjavca, drugi je bil v jeseni 2020 in tretji bo naslednjo soboto 19 junija.

DeSUS so v zadnjih mesecih zaznamovala zlasti trenja med vodstvom in delom članstva stranke na eni ter njenimi poslanci na drugi strani. Pozivi članstva k začetku postopka za izključitev poslancev Franca Jurše, Ivana Hršaka in Branka Simonoviča iz stranke, ker da ti v državnem zboru ne glasujejo v skladu s stališči stranke, ampak z manjšinsko koalicijo pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše, do zdaj niso padli na plodna tla, a vedno več članov se zaveda, da tako ne gre več naprej.

COMMENTS

Wordpress (0)