Russia Today: Pfizerjev dobiček dokazuje, da kapitalizem in javno zdravje ne gresta skupaj

Ameriški farmacevtski gigant je bajno zaslužil na pandemiji, ki je povzročila smrt 3,2 milijona ljudi, ne da bi revnim državam sploh pomagal, piše RT.

Kot poroča The New York Times, je Pfizer v prvem četrtletju 2021 zaslužil 3,5 milijarde dolarjev. Podjetje ni natančno povedalo, koliko dobička je ustvarilo s cepivom covid-19, je pa poudarilo, da je dobiček cepiva približno 20%, kar bi pomenilo, da je s cepivom Comirnaty zaslužilo približno 900 milijonov dolarjev (pred obdavčitvijo).

Z vidika uspeha podjetja je zanimivo, da je njegovo cepivo eno od le dveh, ki se uporablja na podlagi dobička. Pfizer ni hotel slediti zahodnim tekmecema Johnson & Johnsonu in AstraZeneci in se je takoj odločil, da bo zaslužil s svojim cepivom, je za RT (nekdanji Russia Today, mednarodni medij, financiran iz ruskega proračuna) povedal politični komentator Bradley Blankenship.

Za razliko od Moderne, konkurenta, ki uporablja podobno tehnologijo, je Pfizer dobro znano podjetje, ki je leta 2020 zaslužilo 9,6 milijarde dolarjev, na kar proizvodnja cepiva covid-19 v tem obdobju ni vplivala. Po drugi strani Moderna nima drugih izdelkov na trgu, zato je ustvarjanje dobička s cepivom ključnega pomena za preživetje podjetja – kar pa za Pfizer nikakor ne drži.

Dobil naložbe prek partnerjev

Podjetje je tudi precej nepregledno glede pogodb s posameznimi državami. Na primer, ZDA plačajo 19,50 USD za vsak odmerek zdravila Pfizer, medtem ko se je Izrael po poročanju več medijev strinjal, da bo Pfizerju plačal približno 30 USD na odmerek. Pfizer je že večkrat dejal, da je tovrstna igra z različnimi cenami moralno upravičena, ker podjetje nikoli ni bilo del ameriškega programa Warp Speed ​​in je zato imelo pravico določiti lastne cene.

Vendar to ni ravno res. Pfizerjev partner BioNTech, podjetje, ki je dejansko razvilo cepivo Comirnaty, je od nemške vlade prejelo 455 milijonov dolarjev ter približno 6 milijard dolarjev od ZDA in Evropske unije. In ne samo to, cepivo Pfizer temelji na tehnologiji mRNA, ki jo je patentiral ameriški nacionalni inštitut za zdravje in financirali ameriški davkoplačevalci.

Skratka, Pfizer je izkoristil partnerstvo s takrat še neznano nemško biotehnološko družbo, ki je prejela podporo nemške vlade za razvoj svojega cepiva, ki temelji na tehnologiji, ki so jo financirali ameriški davkoplačevalci, nato pa je s pogodbo o prodaji bogatim državam zagotovil na milijarde dolarjev prihodkov.

Zakon o intelektualni lastnini

Toda natančen obseg te monumentalne korupcije postane jasen, če pomislimo, da gre za javno zdravstveno krizo, v kateri je v kratkem času umrlo več milijonov ljudi.

Blankenship piše, da zakoni o intelektualni lastnini (IP) očitno ovirajo široko in enakomerno porazdelitev odmerkov po vsem svetu. Navaja, da je celo ameriški predsednik Joe Biden leta 2020 dejal, da bo začasno ustavil pravice intelektualne lastnine, da bodo cepiva na voljo ljudem po vsem svetu.

Ne meni, da je edina težava intelektualna lastnina, vendar so se za številne države režijski stroški in logistika prevoza cepiv Pfizer izkazali za zahtevne. Pfizer pa je eno najbolj prevladujočih cepiv na zahodnem trgu, cenejša cepiva pa so diskreditirana.

15. aprila je univerza Oxford objavila študijo, ki je pokazala, da je tveganje za trombozo vratne vene (krvni strdek v jetrih) 30-krat večje pri cepivih mRNA Moderne in Pfizerja kot pri cepivih AstraZeneca. Torej, čeprav so pomisleki glede strjevanja krvi med državljani povzročili polemike, skepticizem in celo ukinitev cepljenja z AstraZeneco ter Johnson & Johnsonom v nekaterih državah, mediji skorajda niso omenili povezave med cepivi mRNA in tvorbo krvnih strdkov v jetrih, piše RT.

Večinoma dostavlja v bogatejše države

Pfizerjev izvršni direktor je obljubil, da bo revnejšim državam “omogočil enak dostop do cepiva kot preostalemu svetu”. A Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sredi aprila dejala, da so bogate države zagotovile več kot 87% od 700 milijonov odmerkov cepiva proti koronavirusu, razdeljenih po vsem svetu, medtem ko so revne države prejele le 0,2 odstotka. V bogatih državah je cepivo prejel približno vsak četrti, v revnih pa eden od 500.

Družba je v torek sporočila, da je v 91 držav ali ozemelj dostavila 430 milijonov odmerkov. Sharon Castillo, tiskovna predstavnica Pfizerja, ni povedala, koliko teh odmerkov je šlo v revne države, kjer Pfizer ne profitira s prodajo cepiv.

Podatki SZO jasno kažejo, da je Pfizer najrevnejšim državam na svetu minimalno pomagal. Podjetje se je zavezalo, da bo Covaxu, organizaciji, katere cilj je zagotoviti cepiva državam s srednjim in nizkim dohodkom, kar je manj kot 2% od 2,5 milijard odmerkov, ki jih Pfizer in njegov partner BioNTech načrtujeta v letošnjem letu.

Seveda nič od navedenega ne pomeni, da cepivo Pfizer ni učinkovito in da ga ne smemo prejeti. To samo kaže, da se je Pfizer uspešno povezal z našim korumpiranim sistemom, da bi dosegel rekordne dobičke, skoraj brez tveganja.

Letošnji uspeh Pfizerja bi moral biti zgodovinski opomnik, zakaj kapitalizem in javno zdravje ne gresta skupaj.