(VIDEO) Šokantno – Glasbenik Sašo Gačnik skladbo “Med iskrenimi ljudmi” predsedniku Borutu Pahorju igral z vklenjenimi rokami – In kaj so ob prazniku dela “delovnemu ljudstvu” poleg Boruta Pahorja sporočili, Janez Janša, Igor Zorčič, Tanja Fajon, Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Tanja Fajon…? – TOPNEWS.si

(VIDEO) Šokantno – Glasbenik Sašo Gačnik skladbo “Med iskrenimi ljudmi” predsedniku Borutu Pahorju igral z vklenjenimi rokami – In kaj so ob prazniku dela “delovnemu ljudstvu” poleg Boruta Pahorja sporočili, Janez Janša, Igor Zorčič, Tanja Fajon, Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Tanja Fajon…?



(VIDEO) Šokantno – Glasbenik Sašo Gačnik skladbo “Med iskrenimi ljudmi” predsedniku Borutu Pahorju igral z vklenjenimi rokami – In kaj so ob prazniku dela “delovnemu ljudstvu” poleg Boruta Pahorja sporočili, Janez Janša, Igor Zorčič, Tanja Fajon, Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Tanja Fajon…?

Mednarodni praznik dela zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 mineva brez množičnih prvomajskih praznovanj. Zato pa so bili ob prazniku toliko bolj aktivni politiki, ki delovnemu ljudstvu preko Twitterja in Facebooka, nekateri so ob priložnosti posneli posebne videonagovore, predstavili svoje poslanice.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v počastitev državnega praznika, praznika dela, v veliki dvorani predsedniške palače nagovoril državljanke in državljane. Ob tej priložnosti se je predsedniku republike z nagovorom pridružila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Na sprejemu ob prvem maju pri predsedniku države Borutu Pahorju pa je glasbenik Sašo Gačnik skladbo “Med iskrenimi ljudmi” simbolno zaigral z vklenjenimi rokami. Gre za dejanje v znak protesta proti zaprtosti kulture, glasbenik je s tem namreč želel opozoriti na to, kako je kultura že ves čas korona krize omejevana oziroma zaprta. Performansa glasbenika, ki je med nastopom imel v lisice vklenjene roke, v uradu predsednika niso komentirali, sicer pa “v umetniške točke ne posegajo”.

Predsednik Pahor je v slavnostnem nagovoru ob prazniku čestital državljankam in državljanom in pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnejših stebrov uspešnega in pravičnega okrevanja po krizi.

“Izkoriščam to posebno priložnost za iskreno zahvalo vsem delavkam in delavcem, ki v času epidemije že leto dni profesionalno in predano skrbijo za to, da je naš vsakdanjik vsaj kolikor toliko normalen. Na simbolni ravni sem se jim zahvalil z vročitvijo jabolka navdiha za njihovo človečnost.

Zdi se, da se vendarle približujemo koncu same zdravstvene krize. Postopno opuščanje večine omejitvenih ukrepov bo gotovo koristno vplivalo na splošno razpoloženje med ljudmi in do neke mere zmanjšalo negotovost in napetost.

Premier Janša je v posebni poslanici ob prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca posebej izpostavil, da je vladi uspelo z ukrepi ohraniti preko 200 tisoč delovnih mest.

“S temi ukrepi smo ohranili preko 200 tisoč delovnih mest. Po metodologiji Eurostat se je stopnja brezposelnosti v EU v povprečju povečala za 2 odstotni točki, v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, kar nas uvršča v sam evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države,” je v poslanici ob prazniku dela in prazniku svetega Jožefa sporočil predsednik slovenske vlade Janez Janša in hkrati predstavil načrte za razvoj države v prihodnje.

Janša je v poslanici citiral besede papeža Pavla VI.: “Ni človek zaradi dela, ampak delo zaradi človeka.” Slovensko in svetovno gospodarstvo se je zaradi epidemije namreč znašlo pred eno najtežjih preizkušenj v zgodovini….Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca. Ostanite zdravi in pogumni. Ohranite upanje.”

Predsednik SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na Twitterju ob čestitki za praznik dela zapisal, da je Slovenija močna le, ko je gospodarsko močna, naše gospodarstvo pa se lahko razvija le, če se vodstva podjetij zavedajo vrednosti ljudi, ki delajo za dobrobit njihovih organizacij, jih pošteno plačajo in najbolj produktivne nagradijo.

Ministrstvo za javno upravo je tvitnilo, da nobena takšna ali drugačna kriza in tudi ne najnovejša pandemija ne bo oklestila pridobljenih delavskih pravic in solidarnosti.

Predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin je na Facebooku zapisal, da je za krščanske demokrate delo vrednota, ki daje človeku dostojanstvo in ponos. Kot družba lahko tudi v času sprememb vidimo priložnosti in ambiciozno postanemo nosilci razvoja, krepimo znanje in vseživljenjsko učenje, je dodal.

V SAB so prepričani, da se bo treba za boljšo prihodnost delavcev in delavstva še boriti. “Primerne plače, dostojne pokojnine, sodobno javno šolstvo in dostopno javno zdravstvo lahko dosežemo z uspešnim, inovativnim gospodarstvom,” so tvitnili. Alenka Bratušek pa je posnela posebni videonagovor na Facebooku.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je zapisal: Marjan Šarec: “1.maj je danes. Tudi letos drugačen, kot smo jih bili vajeni, a vseeno je prav, da se spomnimo pogumnih delavcev iz Chicaga, ki so se leta 1886 uprli izkoriščanju. Praznik nas spomni, da še ni vse izborjeno in da vsi nimajo razlogov za veselje. Zlasti tisti, ki so bili odpuščeni, ker si je nekdo nagrabil zase, njih pa poslal v stečaj. Pa tudi mnogi obrtniki in podjetniki so trenutno v težavah”.

Predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je v poslanici ob današnjem prazniku ocenila, da danes več ne moremo govoriti niti o tem, da na ta dan slavimo pretekle delavske zmage, ampak da se ob 1. maju spomnimo, da nas delo za delavske pravice v 21. stoletju šele čaka. Verjame, da je dogovor o prihodnosti dela nujen, da uresničimo priložnosti pred nami in vsaj za silo obvladamo še več tveganj. “Ker verjamem, da je to desetletje pred nami lahko dobro, razvojno desetletje. Če odpravimo ovire in nelogičnosti sistemov, če razvijemo in spodbudimo talente in jim damo potrebno podporo, če se kot skupnost in kot družba spet odločimo, da bomo vzeli svojo prihodnost v svoje roke,” je zapisala.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je opozoril, da so vse daljši delovniki, agencijsko, prekarno in slabo plačano delo, izguba prostega časa podobe dela v 21. stoletju. Prvi maj je opomin, da je lahko drugače, je poudaril.

 “Vikend. Bolniška. Plačan dopust. Odpravnina. Minimalna plača. Osemurni delovnik. Varnost na delovnem mestu. Delavski boji so nam skozi zgodovino izborili veliko, nemalokrat tudi v lastni krvi,” je zapisala stranka Levica.

“Toda trgovska prodajalka pod pritiskom namerno nemogočih delovnih normativov ali samozaposleni taksist, ki ga bo doletel še Uber ali outsourcana čistilka, ki je pristala na agenciji, ali kronično preobremenjen in podplačan strežnik iz plačne skupine J vsi dobro vedo, da se bo vedno našel način, kako izigravati delavske in socialne pravice.

Prvi maj naj zato ne bo dan proslavljanja dela – ampak predvsem dan borbe za delo, ki bo vredno tistih, ki ga opravljajo,” so zapisali  v Levici.

Vodja poslanske skupine nepovezanih Janja Sluga pa je na Twitterju zapisala, da bi morali ob tovrstnih praznikih dela proste dni z vikenda prenesti na ponedeljek.

Posebno prvomajsko video poslanico pa je posnel tudi predsednik Državnega zbora Igor Zorčič.

Spodaj objavljamo integralni zapis govora predsednika države Boruta Pahorja ob sprejemu v predsedniški palači, poslanico predsednika vlade Janeza Janše, zapis Marjana Šarca na Facebooku, ter posebno poslanico ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela Tanje Fajon:

Spoštovane državljanke in državljani,

sprejmite, prosim, iskrene čestitke ob današnjem državnem prazniku z najboljšimi željami za uspešno in pravično prihodnost.

Izkoriščam to posebno priložnost za iskreno zahvalo vsem delavkam in delavcem, ki v času epidemije že leto dni profesionalno in predano skrbijo za to, da je naš vsakdanjik vsaj kolikor toliko normalen. Na simbolni ravni sem se jim zahvalil z vročitvijo jabolka navdiha za njihovo človečnost.

Zdi se, da se vendarle približujemo koncu same zdravstvene krize. Postopno opuščanje večine omejitvenih ukrepov bo gotovo koristno vplivalo na splošno razpoloženje med ljudmi in do neke mere zmanjšalo negotovost in napetost.

To moramo vsi skupaj razumeti kot veliko priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Zlasti priložnost in nujnost, da oživimo in okrepimo vse vrste socialnega dialoga, zlasti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, ne smejo biti sprejemane brez dogovora o njih v okviru socialnega dialoga, začenši z demografskim skladom in davčno reformo.

Pomembno je, da si tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne države. Res je, da je socialna država ustavna norma in zato na nek način varovana pravica. Njen obseg je stvar sprotne odločitve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Obstajajo pasti, ki njen razvoj lahko zamajajo, zato moramo paziti, da se jim izognemo.

Pri socialni državi ne gre zgolj za različne prejemke prebivalstva in brezplačne ali delno plačljive storitve na področjih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in šolstva ter kulture. Gre tudi za vodenje fiskalne politike.

Iz lastnih izkušenj vemo, da je vsaka motnja v zagotavljanju zadostnih davčnih prilivov neposredna grožnja za obseg socialne države. V času covid krize je bilo za socialno državo zgledno poskrbljeno, vendar na račun dodatnega zadolževanja, ki ga bo kmalu treba ustaviti, dolgove pa vrniti.

Zato moramo paziti, da bodo tudi v prihodnje davčni viri zadostni, da bomo z njimi zagotavljali sedanji obseg socialne države in njen nadaljnji razvoj, ki si ga lahko privoščimo, če prioritete postavimo na pravo mesto.

V zadnjem desetletju se je zlasti zahodni svet in mi z njim dvakrat znašel v krizi, finančni in zdravstveni. Ne glede na različno naravo obeh kriz se je izkazalo, da je zlasti za družbe z močno tradicijo socialne države stremljenje k solidarnosti bistvenega pomena, tudi in zlasti po koncu krize. To velja tudi za Slovenijo.

Gre za vprašanje socialne povezanosti, ki je zelo pomembno in občutljivo, tudi za vprašanje politične povezanosti in enotnosti. Zato prosim razumite, spoštovane državljanke in državljani, moj poziv k socialnemu dialogu, njegov ponoven zagon in okrepitev kot enega pomembnih stebrov našega uspešnega in pravičnega okrevanja po tej krizi.

V upanju, da se bomo skupaj čimprej izvlekli iz zdravstvene krize in se skupaj v dialogu in sodelovanju lotili njenih dolgoročnih gospodarskih in socialnih posledic, vas lepo pozdravljam in vam želim, da lepo preživite praznik dela.

Poslanica predsednika vlade Janeza Janše ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca:

Naj v delu odkrijemo še toliko vrednot, nikdar ne smemo izpred oči izgubiti resnice: Ni človek zaradi dela, ampak delo zaradi človeka. Te besede papeža Pavla VI. nas še posebej nagovarjajo ob letošnjem prazniku dela, ko so razmere tako na svetovnem kot domačem trgu dela, izzivi gospodarstva in težave, s katerimi se sooča zaradi epidemije, še vedno primerljive le z najtežjimi preizkušnjami v zgodovini človeštva.

V preteklem letu sem obiskal številna podjetja, se srečal z vodstvi in zaposlenimi. Čeprav smo v boju z virusom vedno na prvo mesto postavljali zaščito zdravja in življenj, lahko zagotovim, da je vlada v tem letu naredila vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. Zavedamo se odgovornosti vlade v težkih situacijah, kot je ta. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo podjetjem in zaposlenim tudi v času, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo.

Kljub izjemno težkim razmeram smo uspeli ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, saj se je ta zaradi epidemije znižala za manj kot 1,5 %. Samo za ukrepe, namenjene neposredno ohranitvi delovnih mest, je bilo iz državnega proračuna do danes izplačanih več kot 560 milijonov EUR za več kot 300.000 delojemalcev. Za plačilo prispevkov delavcev pa več kot  558 milijonov EUR za več kot 500.000 delojemalcev. Za pomoč v obliki temeljnega dohodka smo namenili več kot 300 milijonov EUR. S temi ukrepi smo ohranili preko 200.000 delovnih mest. Po metodologiji Eurostat se je stopnja brezposelnosti v EU v povprečju povečala za 2 odstotni točki, v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke, kar nas uvršča v sam evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države.

V osmih protikoronskih paketih in preko ukrepov, sprejetih v drugih zakonih, smo naredili veliko, da bi bile posledice epidemije za državljanke in državljane, gospodarstvo in druga področja družbenega življenja čim manjše. Več kot 2,9 milijarde EUR sredstev smo namenili zagotavljanju nemotenega poslovanja in okrevanja podjetij v vseh panogah, izboljšanju položaja socialno najšibkejših, starejših in družin z več otroci. Razumemo stiske tistih, ki so zaradi epidemije izgubili delo. Aprila letos je bil zato izplačan solidarnostni dodatek za brezposelne, ki bo, upamo, vsaj nekoliko ublažil njihov položaj do časa, ko bodo spet dobili delo.

Svet po pandemiji je drugačen. Stvari, ki smo jih še včeraj imeli za samoumevne, to niso več. Izzivi, pred katerimi stojimo kot narod in človeštvo, so večji kot kdajkoli prej. Spremenjeno okolje od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju ter posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih.

Najuspešnejše bodo države, ki bodo krizo zaradi pandemije razumele kot priložnost. Slovenija se na izzive časa pripravlja z vso resnostjo. Korak za korakom se lotevamo vsega, kar predstavlja največje ovire za uspešen razvoj. Odpravili bomo nelogične administrativne postopke in birokratske ovire, ki dušijo dobre ideje, ter nagradili delo. Le tako bomo ustavili odhajanje, predvsem mladih ljudi, v tujino in njihovo znanje koristno uporabili doma. Že lani smo zato imenovali Strateški svet za debirokratizacijo, ki je svoje prve konkretne predloge za odpravo birokratskih ovir že predlagal, vlada pa nato sprejela in poslala v državni zbor predlog zakona o debirokratizaciji. In to je šele začetek.

Ne delamo si iluzij, da bomo čez noč in hitro rešili vse težave, ki so se v desetletjih nakopičile. Poleg zakona o debirokratizaciji je vlada sprejela tudi paket sprememb petih davčnih zakonov. Paket davčnih razbremenitev zagotavlja stabilno in predvidljivo davčno okolje, ki je pomembno za investicije kot tudi sicer za gospodarski napredek. To je tudi naš konkreten odgovor na opozorila številnih podjetij, da vrhunskih kadrov enostavno ne morejo ustrezno nagraditi zaradi nestimulativne davčne zakonodaje.

Z delom sta začela tudi Strateški svet za digitalizacijo in Strateški svet za socialno politiko. Vprašanja socialne varnosti so postala za vse države sveta, tudi za Slovenijo, še zahtevnejša: pokojninski sistemi in njihova vzdržnost, zdravstveni sistemi in njihova dostopnost, nove oblike zaposlovanja.

Res je, da so države zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. Od tega, kako bomo naslovili ta vprašanja, je odvisna naša prihodnost. Od tega je odvisna uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vrednost dela in delovnih mest ter posledično blaginja življenja državljank in državljanov.

Cilj vlade, ki jo vodim, je, da ustvarjamo pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. Vsakdo, ki dela, mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje, svoje in tistih, ki jih preživlja. Vsako delo, tako v delovnem razmerju kot prekarno, mora imeti pravno zaščito. Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela – vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela.

Zavedamo se, da brez uspešnega gospodarstva, vsa naša prizadevanja ostajajo le dobri nameni. Zato je naš največji izziv ta trenutek uspešno gospodarsko, socialno in splošno okrevanje Slovenije.

Epidemija je bila in je še vedno preizkušnja, v kateri smo kot družba solidarnostno odgovorni za zaščito zdravja svojih najbližjih, sodelavcev in prijateljev, kot država pa za ohranitev konkurenčnosti naših podjetjih in delovnih mest, ki so temelj za nadaljnji razvoj in jamstvo za socialno blagostanje vseh državljank in državljanov. Tega se vlada, ki jo vodim, zaveda. Za nas so besede, ki smo jih izrekli ob prisegi v državnem zboru, zaveza, ki jo uresničujemo vsak dan s svojim odgovornim delom za skupno dobro in za blaginjo Slovenije. Ne bežimo pred odgovornostjo. Naše odločitve in vsi ukrepi, ki smo jih doslej sprejeli, govorijo namesto nas.

Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca. Ostanite zdravi in pogumni. Ohranite upanje.

Janez Janša

Predsednik Vlade Republike Slovenije

Marjan Šarec na Facebooku ob prazniku dela:

Prejšnji teden sem napisal, da bomo v primeru naše zmage na volitvah razveljavili vse sporne odločitve sedanje vlade, da bomo razveljavili vse PKP zakone in vrnili vse v prvotno stanje. Takoj se je oglasil JJ in začel razlagati, da bodo v primeru LMŠ-jeve zmage na volitvah državljanke in državljani morali vračati prejemke. Ja pa kaj še! Kakšno podcenjevanje ljudi je to. Morda to verjamejo gledalci Nove 24 in podobnih »občil«, kdor pa malo razmišlja s svojo glavo, mu je jasno, da to nikakor ni mogoče.

Je pa mogoče in ne samo mogoče, temveč je dejstvo, da bo vse te »pufe« treba vrniti. Od silnih obljubljenih milijard bo ostalo bore malo, težav bo pa kolikor hočeš. Ampak k sreči to ne skrb JJ, saj bo takrat lahko iz opozicije zganjal vik in krik, kako smo nesposobni. V smislu »primite tatu«. Vse že velikokrat videno in doživeto. Ampak bomo že.

V torek smo praznovali dan upora, ki bi ga sedanja vlada najrajši izbrisala in je s proslavo tudi pokazala, kaj si o njem misli. A praznik in njegov pomen so branili ljudje na ulicah Ljubljane. 10.000 jih je bilo. In to je treba tej vladi priznati, da je združevalna, saj zna združiti vse proti sebi. Predvsem, ker ljudi podcenjuje. Misli, da si bo z »bonbončki« kupila glasove. Vendar se je že velikokrat pokazalo, da ljudje bolj cenimo, če nam nekdo realno pove stvari, ne pa da nas skuša podkupiti misleč, da se vse reši s turističnimi boni, na primer…

Edino volitve lahko razrešijo sedanjo politično situacijo v pravo smer. Pred letom dni jih, zaradi želje po ohranitvi položajev, nismo dosegli, a danes je jasno, da so nujne. Samo še vladna koalicija in predsednik republike si jih ne želita. Kajti predsednik republike v današnjem intervjuju pravi, da je vse v redu. Malo že škriplje, ampak dokler obstaja Instagram, se ni preveč za sekirat.

1.maj je danes. Tudi letos drugačen, kot smo jih bili vajeni, a vseeno je prav, da se spomnimo pogumnih delavcev iz Chicaga, ki so se leta 1886 uprli izkoriščanju. Praznik nas spomni, da še ni vse izborjeno in da vsi nimajo razlogov za veselje. Zlasti tisti, ki so bili odpuščeni, ker si je nekdo nagrabil zase, njih pa poslal v stečaj. Pa tudi mnogi obrtniki in podjetniki so trenutno v težavah.

Vsem voščim za praznik, razmeram primerno, z zahvalo za vaš vsakodneven trud na vseh področjih. Danes ni praznik politike, je praznik ljudi”. 

Poslanica Tanje Fajon predsednice SD-ja  ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela:

“DELO JE NAMREČ TISTA DOBRINA, KI POTRJUJE BIT ČLOVEKA”

“Zaradi epidemioloških ukrepov že več kot leto dni ne morem opravljati svojega poklica.

Povsem razumem in se strinjam z ukrepi za preprečevanje epidemije, vendar le-ti močno posegajo v mojo pravico do dela in do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave RS), prav tako tudi v nedotakljivost moje duševne celovitosti in možnosti razvoja mojih sposobnosti (35. člen Ustave RS). Možnost poklicnega in osebnega razvoja, vključno z doseganjem in razvojem statusa ob začetku poklicne kariere in s tem ustvarjanje lastnega doma in družine mi je bila odvzeta, s tem pa tudi možnost ustvarjanja lastne eksistenčne varnosti.

Delo je namreč tista dobrina, ki potrjuje bit človeka, še posebej velja to zame, ker sem v svojo glasbeno pot doslej vložila veliko truda in finančnih sredstev. Posledice takšnega stanja se kažejo na mojem telesnem in duševnem zdravju, predvsem mi jemljejo upanje za prihodnost in mi z vsakim novim dnem povzročajo hujše duševne stiske.”
Danes je 1. maj.

Po vsem svetu praznujemo 1. maj kot spomin na velike delavske demonstracije leta 1886 v Chicagu. A seveda ne gre le za Chicago, ampak za boj in prizadevanja organiziranega delavstva za delavske pravice. Žal danes ne moremo več govoriti niti o tem, da na ta dan slavimo pretekle delavske zmage, ampak da se ob 1. maju spomnimo, da nas delo za delavske pravice v 21. stoletju šele čaka.

Zgornji citat sem si sposodila iz pisma Lize, umetnice in visokoizobražene klasične pevke. Po vrnitvi v Slovenijo je kmalu doživela epidemijo in z njo realnost, ki jo je delila s tisoči umetnikov in ustvarjalcev. Ni nastopov, ni plačila. Kljub temu, da je lani zaslužila le 680 evrov, država danes od nje terja vrnitev temeljnega dohodka, do katerega je bila upravičena kot samostojna kulturna delavka.

Liza ni ena. Liz je več.

Veliko preveč je zgodb ustvarjalnih mladih ljudi. Ki so v epidemiji ostali brez vsega. Umetniki, kulturniki, kreativci, gostinci, desettisoče samozaposlenih, ki jim je skupno to, da so ob neizprosnem trgu obsojeni na tvegane oblike zaposlitve brez vsakršne socialne varnosti.

To ni le odgovornost sedanje vlade, ki z nesmiselnimi ukrepi in pogoji ne pomaga, s svojimi politikami pa še dodatno zaostruje zmožnosti naše skupnosti, da si opomore, zagotovi ljudem pomoč in spodbude za okrevanje. To je odgovornost tudi številnih levosredinskih vlad, ki niso storile dovolj, da prekarne zaposlitve ne bi tako močno prevladovale med mlado generacijo.

Zato sem včeraj na socialne partnerje naslovila predlog za dogovor o prihodnosti dela z 10 konkretnimi pobudami: da zmanjšamo prekarnost, povečamo sindikaliziranost, uveljavilo pravice do dostojnega plačila, do odklopa, do delitve dobička med zaposlene, do delavskega solastništva, do jamstva za delo, do možnosti pridobivanja dodatnih znanj in kompetenc, o trajnem skrajševanju delovnega časa in o ureditvi dela na daljavo. Verjamem namreč, da mora v socialnem dialogu najti rešitve za te izzive, sicer na dolgi rok tvegamo socialno varnost vseh. Ne le današnje mladine, ampak vseh generacij.

Verjamem tudi, da je dogovor o prihodnosti dela nujen, da uresničimo priložnosti pred nami in vsaj za silo obvladamo še več tveganj. Ker verjamem, da je to desetletje pred nami lahko dobro, razvojno desetletje. Če odpravimo ovire in nelogičnosti sistemov, če razvijemo in spodbudimo talente in jim damo potrebno podporo, če se kot skupnost in kot družba spet odločimo, da bomo vzeli svojo prihodnost v svoje roke. Odločimo se lahko za spremembo.

Ne le od tega, kar doživljamo s to vlado, ampak tudi dolgih let izgovorov, premalo poguma, premalo volje, premalo sodelovanja.

“Delo je namreč tista dobrina, ki potrjuje bit človeka,” je napisala Liza. Ne bi se mogla bolj strinjati s tem. Mislim, da je ta misel odlična popotnica letošnjemu 1. maju.

Moje delo je namenjeno temu, da kot skupnost uresničimo svoje potenciale. Da postavimo pravičen in življenjski okvir našega sobivanja. Da v naši skupnosti prevladajo prijazne vrednote. Da Slovenija postane takšna, kakršna je lahko, če vsi skupaj damo od sebe najboljše. Ne le ljudje, podjetja, lokalne skupnosti, civilna družba. Če da od sebe najboljše tudi politika.

Takšna politika je moja zaveza.

Živel 1. maj.

Prvomajska poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča:

Delo je pravica, ne privilegij

Spoštovane državljanke in državljani, drage delavke in delavci!

Danes je 1. maj, praznik dela in delavskih pravic. Praznik, ko se spominjamo gibanja in bojev industrijskih delavcev s konca 19. stoletja za višje mezde in krajši delovni čas – pravic, ki so temelj današnje pravne zaščite delavcev.

Več kot sto let kasneje ni vprašanje pravic delavcev nič manj aktualno. Nasprotno. Globalizacija, gospodarski in družbeni napredek, globalno segrevanje, naravne nesreče, gospodarske krize,  v zadnjem letu pa tudi epidemija COVID nepovratno spreminjajo koncept dela in zaposlovanja.

Epidemija je najbrž bolj kot karkoli drugega doslej v 30-letni zgodovini naše Slovenije pri nas spodbudila zavedanje o pomenu dela. O tem, kako pomembno je delo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb,  za blaginjo in vsesplošni napredek družbe ter osmišljanje življenja vsakega od nas.

V obdobju zaustavitve družbe smo spoznali, da omejitev svobode dela povzroča posledice onkraj posameznikovih ekonomskih težav, ki jih država bolj ali manj uspešno blaži s posameznimi ukrepi.
 
Epidemija nas je tudi posedla za računalnike, nas privajala na oddaljeno delo, oddaljeno izobraževanje, spletne nakupe in podobno. Ta nova,  praktična znanja in uporabne izkušnje sodobne tehnologije nam zato odpirajo nove možnosti ekonomskega in družbenega okrevanja v obdobju po epidemiji.

Pred nami je edinstvena priložnost, da skupaj ustvarimo trajnostna in digitalizirana delovna mesta, po meri ljudi in okolja in hkrati z visoko dodano vrednostjo. Prednosti digitalizacije in avtomatizacije ne gre iskati zgolj v večji konkurenčnosti, temveč tudi v nadomeščanju delovno intenzivnih in nevarnih, pogosto slabo plačanih del.

A digitalno gospodarstvo ne sme odpirati poti podrejanju človeškega dela. Osem urni delovnik, ki se ga ob 1. maju spominjamo kot ene temeljnih pridobitev delavskih gibanj, v dobi digitalizacije grobo načenja delo “na zahtevo”, osebne stike pa elektronska komunikacija. Zato je trajni izziv tudi za nas, predstavnike zakonodajne veje oblasti, da bliskoviti razvoj človeške družbe spremljamo z aktivnim iskanjem novih, primernih oblik zaščite dela in delavcev.

1. maj, mednarodni praznika dela, tudi v digitalni družbi ne izgublja svoje zgodovinske pomembnosti! In čeprav ga zaradi epidemioloških razmer že drugo leto praznujemo zgolj simbolično in brez tradicionalnih kresov in sindikalnih zborovanj, je prav, da ob današnjem prazniku še glasneje zadoni: »Naj živi 1. maj, praznik dela!« 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)