(V ŽIVO) Opozicija vložila predlog za ustavno obtožbo predsednika vlade – Janez Janša na tviterju komentiral “nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije”

Predlagatelji ustavne pritožbe navajajo, da je predsednik vlade Janez Janša pri odklonitvi nabav cepiva, izvajanju političnih pritiskov na STA in medije ter tožilstvo, ogrožanju zdrave pitne vode in nespoštovanju sklepa ustavnega sodišča kršil tako zakone kot ustavo. Ustavne obtožbe niso podprli v DSUS-u. Marjan Šarec je povedal, da nova poslanska skupina, ki jo tvorijo Sluga, Lep, Zorčič in Rajić, ni prispevala podpisov, niso pa se z njimi pogovarjali o potencialni podpori na glasovanju.

“Ustavna obtožba sestoji iz očitkov, najprej zavračanja nabave cepiva, kar se nam zdi izjemnega pomena v današnjem času, zlasti v luči, da je cepljenje tisto, ki ga vsi priznavajo za učinkovit boj zoper epidemijo. Naša država se je postavila ob bok državam, ki tudi niso naročale cepiva in potem skušale zvaliti krivdo na vse druge,” je povedal prvak LMŠ Marjan Šarec. Zapleti z (ne)neročanjem cepiv BioNTecha in Pfizerja je bil namreč povod, da so v tej stranki napovedali uporabo najmočnejšega opozicijskega orodja. Šarec je problematiziral še druga odklonska dejanja, izpostavil je odnos vladajočih do STA, tudi neimenovanje tožilcev. “Žalostno je, da tisti, ki se imajo za osamosvojitelje Slovenije, na predvečer 30. obletince, uničujejo Slovensko tiskovno agencijo STA,” je še dejal Marjan Šarec.

Tanja Fajon je dejala, da more aktualna vlada prenehati s kršitvami pravnega reda. Vsi ti očitki kažejo, “da vlada spodjeda temelje demokracije in si državo kroji po svoje”. “Na podlagi ideologije krši temeljne človekove in ustavne pravice,” je dejala predsednica SD Tanja Fajon.

Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da vlada ne bi smela posegati v človekove pravice, ki so ustavno določene. “Vse to, kar gledamo iz dneva v dan, se dogaja zato, ker nekdo hoče imeti monopol oblasti v državi.” Še enkrat je poudaril, da so v petih dneh zbrali 30.000 podpisov za sklic referenduma o nabavah vojaške opreme, vlada pa želi “preskočit referendum”. Z enim samim dejanjem je vlada načela pet kršitev ustave, je še dejal Mesec.

Alenka Bratušek pa je opozorila na slabo spopadanje z epidemijo, ki da je Janez Janša ne zna obvladovati, “podobno kot ni znal obvladovati finančne krize, ki je pripeljala do njegovega meta puške v koruzo leta 2013”. “Gre za ‘najbolj uspešno’ vlado, z najslabšimi rezultati,” je dejala o aktualni vladi. Pozvala je k predčasnim volitvam.

 

Šarec je predlog ustavne obtožbe predsednika vlade napovedal sredi marca po novici, da država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Ustavna obtožba je projekt LMŠ-ja, h kateremu so po prvem negodovanju sedaj pristopile vse ostale stranke koalicije KUL- Levica, SAB in SD. Iz pravnega vidika je ustana obtožba, ki je doživela več sprememb, v bistvu ostala takšna, kot so jo pripravili v LMŠ, v osnovni verziji. V zadnji verziji, ki je razširjena s temo zakona o vodah, kar so dodali v SAB-u Alenke Bratušek, poglavjem o Ziprsu, ki ga je dodala Levica. Poglavje glede tvitanja Janeza Janše, tudi o Janji Sluga, pa so dodali Socialni demokrati, ki so bili do ustavne obtožbe sprva zelo skeptični in zadržani, sedaj so pa vključili del, ki bi sicer bolj kot v ustavno obtožbo sodil v interpelacijo proti vladi Janeza Janše, saj manjka direktna kršitev zakona in ustave.

Na twitterju se je odzval tudi predsednik SDS, ki je zapisal: “Po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koalicijskih partnerjev DeSUS in SMC ter seriji propadlih interpelacij nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času epidemije. Kolikor slabše za Slovenijo, toliko bolje za SD, LMŠ in Levico.”

Po destruktivni nezaupnici, medijskih umorih koal. partnerjev @strankaDeSUS @StrankaSMC ter seriji propadlih interpelacij nova patetična poteza prvorazrednih za destabilizacijo države v času #epidemija. Kolikor slabše za 🇸🇮, toliko bolje za @strankaSD @StrankaLMS @strankalevica https://t.co/9lTonIMmLy pic.twitter.com/Nx1lpuACxd

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 2, 2021

 

 

Po poslovniku DZ-ja lahko najmanj deset poslancev predlaga DZ-ju, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. DZ po zakonu o ustavnem sodišču o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

 

Ko vidiš tole četverico neizključevalnih, sposobnih, strpnih, povezovalnih, pogumnih, suverenih, v EU in svetu prepoznavnih, vse z osebno volilno podporo nad 30%, avtorje številnih knjig in esejev – človeka prime, da bi si jih za kako leto zaželel na vladi. 😀 https://t.co/76uVAakQzT

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 2, 2021

Zavezništvo za demokratično Slovenijo je včeraj pozvalo k podpori ustavne obtožbe zoper Janšo.

V imenu obrambe demokracije in prihodnosti Slovenije je skrajni čas, da rečemo NE

JAVNI POZIV DRŽAVLJANOM IN POSLANCEM V PODPORO USTAVNI OBTOŽBI ZOPER PREDSEDNIKA VLADE
Spoštovane državljanke in državljani, spoštovane poslanke in poslanci!

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki je bodisi iz preračunljivosti, bodisi iz malomarnosti prikrajšal četrtino prebivalstva RS za pravočasno cepljenje proti življenjsko nevarnemu virusu in s tem ogroža na stotine življenj?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki namerno ne izvaja sklepov sprejetih v Državnem zboru, kot je sklep o financiranju STA?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki namesto izvajanja zakonov predlaga njihovo spremembo tako, da bi bili po volji njemu in njegovi stranki, kot je to v primeru imenovanja državnih in evropskih tožilcev?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki javno napada medije, sodstvo in druge javne službe, hkrati pa na odgovorna mesta v državnih službah postavlja ljudi z nalogo, da ne bi razkrivali in preganjali kaznivih dejanj, ki jih je storil sam ali njegovi privrženci?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki zahteva glavo predsednika Računskega sodišča zato, ker ta razkriva nezakonitost in koruptivnost poslov njegove vlade pri nabavi zaščitne opreme?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki z državnim premoženjem podkupi medijskega lastnika, da uvaja cenzuro medijskih prispevkov, ki so kritični do oblasti in odreka ustavno pravico do svobode izražanja?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki na javne kritike vlade odgovarja z zastraševanjem medijev in s poskusi njihovega utišanja, na osebne kritike pa s sarkazmom in žalitvami poslancev Državnega zbora in drugih ter z njihovim sodnim preganjanjem?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki na kritike umetnikov in civilne družbe odgovarja z ogrožanjem njihove eksistence in pogojev delovanja?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki nepremišljeno povečuje javni dolg tako, da ga bodo morali odplačevati še naši pravnuki?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki ne priznava in ne obžaluje svojih napak, temveč jih pripisuje drugim?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki v javnosti s stisnjenimi zobmi pristaja na temeljne evropske vrednote, v dnevni politični praksi pa jih tepta?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki s svojo politiko, javnimi nastopi, kot je bil nedavni v Evropskem parlamentu, in zapisi blati ugled Republike Slovenije v mednarodnem prostoru do te mere, da je Slovenija prvič v zgodovini postala predmet kritičnih obravnav v organih Evropske unije?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki z izgovarjanjem na pandemijo sistematično razgrajuje demokratične družbene institucije, omejuje človekove svoboščine in pravice ter uvaja avtokratsko oblast?

Ali bi imeli za predsednika Vlade RS nekoga, ki ne spoštuje ustavnega določila delitve oblasti in si skuša podrediti tako zakonodajno, kot sodno?

Verjamemo, da ste štirinajstkrat odgovorili NE. Pa vendar takega predsednika Vlade RS imamo. Namesto kritičnega odnosa do njegovih ravnanj ga s pozivi k družbenemu soglasju žal podpira celo Predsednik Republike.

V imenu obrambe demokracije in prihodnosti Slovenije je skrajni čas, da državljanke in državljani, poslanke in poslanci rečemo NE. Zato vas pozivamo, da s svojimi podpisi podpremo povezovanje demokratičnih strank za obrambo demokracije in pravne države v njihovi ustavni obtožbi predsednika Vlade RS.

Poziv so podpisali Forum za demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo, Alternativna akademija, Gibanje za družbeno odgovornost, Protestna ljudska skupščina in Mladinska Aktivistična Organizacija, med podpisniki pa so tudi druga vidna imena.

Prvopodpisani je Ivan Svetlik, sociolog, univerzitetni profesor in politik, ki je bil v času vlade Boruta Pahorja minister za delo, družino in socialne zadeve. Leta 2013 je bil izvoljen za rektorja ljubljanske univerze, to delo je opravljal vse do leta 2017. Podpisal se je tudi Rado Bohinc, ki je konec leta 2000 postal minister za notranje zadev in ministrsko funkcijo v vladah Janeza Drnovška in Antona Ropa opravljal štiri leta. Bohinc je sicer pravnik, ki se je po odstopu prejšnjega predsednika vlade Marjana Šarca tudi podpisal pod peticijo 75 znanstvenikov, ki so nasprotovali, da bi predsednik vlade postal Janez Janša. Na seznamu je tudi Jože P. Damijan, ki je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljeni, in ki so ga opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB označile kot mandatarja tehnične vlade Koalicije ustavnega loka, a se je nato umaknil Karlu Erjavcu.

Pod poziv se je podpisal Anton Grizold, sicer obramboslovec in redni profesor na Fakulteti za družbene vede, ki pa je v času vlade Janeza Drnovška od leta 2000 do 2002 bil minister za obrambo. Podpisal se je tudi Jaša Jenull, eden vidnejših predstavnikov petkovih protestov. Pa tudi Samo Uhan, Svetlana Slapšak, Božo Repe, Vika Potočnik in mnogi drugi.

Ustavna_obtožba_1.4.2021 (1)