Beloruska opozicijska voditeljica Marija Kolesnikova strgala potni list, da bi preprečila svoj izgon iz države
Pridržana beloruska opozicijska voditeljica je preprečila svoj prisilni izgon iz države tako, da je na meji strgala potni list in koščke vrgla skozi okno avtomobila.
V ponedeljek so zamaskirani neznanci v središču Minska aretirali Marijo Kalesnikovo in jo odpeljali s kombijem.
“Potisnili so jo na zadnji sedež vozila, pri tem pa je vpila, da ne gre nikamor,” je danes na novinarski konferenci po poročanju BBC dejal njen sodelavec Anton Rodnenkov. Rodnenkov je dodal, da so ga skupaj s kolegom in Kalesnikovo pripeljali na mejo in da ne vesta, kje se Kolesnikova zdaj nahaja.
Strgala je svoj potni list
“Ko je avto dosegel kontrolno točko med državama, je Kalesnikova deportacijo preprečila tako, da je strgala svoj potni list,” je povedal Rodnekov.
Francoska agencija AFP je poročala o informaciji beloruske mejne policije, da je bila Kalesnikava aretirana na meji, njena sodelavca pa sta smela zapustiti državo.
“Kalesnikova je v priporu,” je povedal tiskovni predstavnik mejne policije Anton Bijckovski. “Ne morem natančno povedati zakaj, vendar je bila pridržana,” je povedal za Reuters po telefonu in dodal: “Pridržali so jo zaradi okoliščin, v katerih je (skupina) zapustila ozemlje Belorusije.”
Zadnja od treh žensk, ki so se pomerile z Lukašenkom
Kalesnikova je zadnja od treh žensk, ki se je udeležila predsedniške kampanje, tako da se je potegovala proti sedanjemu šefu države Aleksandru Lukašenku.
Drugi dve kandidatki, Svetlana Tihanovska in Veronika Cepkalo, sta pobegnili iz države.
Neodvisni beloruski medij Tut.by je v ponedeljek poročal, da je bila 38-letna Kalesnikova v ponedeljek zjutraj ugrabljena z ulice v osrednjem Minsku. Je članica koordinacijskega sveta Tihanovske, ki zahteva pogovore o mirni predaji oblasti v Belorusiji.
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da so beloruske oblasti sprejele “brutalne ukrepe” proti Kalesnikovi in drugim predstavnikom opozicije.
EU je volitve 9. avgusta razglasila za “nesvobodne in nepoštene” in že večkrat obsodila vladno nasilje nad protestniki.