Intervju Andreja Šiška za rusko informacijsko agencijo Regnum: “Slovenija želi Rusijo vplesti v konflikt s Hrvaško”

Predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija in nekdanji predsedniški kandidat Andrej Šiško je dal odmeven intervju z naslovom Odstop premierja Slovenije:” Rusijo želijo vplesti v konflikt, za rusko informacijsko Agencijo Regnum. Šiško govori o ozadju odstopa premiera Mira Cerarja, ki ga povezuje tudi z geostrateškimi interesi pri izgradnji drugega tira. “Ne smemo pa izključiti tega, da izgradnja ni všeč nekomu v Bruslju, Berlinu in Washingtonu, ob upoštevanju dejstva, da je bil februarja 2017 podpisan protokol o nameri z ruskimi železnicami in njihovi pripravljenosti sodelovati pri gradnji železnic v Sloveniji”. Šiško je govoril tudi o tem, zakaj se ne želi rokovati s Pahorjem in zakaj bi z veseljem stisnil roko Zoranu Jankoviču. Ruska informativna agencija Regnum Šiškota predstavlja kot organizatorja in poveljnika Slovenske garde v vojni za Slovenijo. “Danes je predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija. Ima velik potencial, saj si je pridobil veliko političnega kapitala. Bil je tudi organizator in vodja navijačev NK Maribora na severovzhodu Slovenije. Na predsedniških volitvah leta 2017 je zasedel četrto mesto.

Na ugotovitev novinarja, da je odločitev o odstopu (Cerarja) je bila opravljena manj kot tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, kar po oceni Vladimirja Romanova, ustvarja vtis izrednega političnega dogodka. Na vprašanje, ali lahko sklepamo, da je razlog za ta korak veliko globlji od sedanjih protislovij, Šiško omenja tudi, “da je bil februarja 2017 podpisan protokol o nameri z ruskimi železnicami in njihovi pripravljenosti sodelovati pri gradnji železnic v Sloveniji”.

“Taktično Cerar upa, da bo tako skočil iz stola predsednika vlade ter sedel vstran od grozeče socialne krize, po volitvah pa se bo vrnil v politiko, ne da bi prevzel odgovornost za to, kar se dogaja. In kar je tudi sam povzročil. Toda problem je veliko globlji. Vsi že razumejo, da v trenutni obliki odnosov med Slovenijo in EU naših interesov v Bruslju preprosto ne upoštevajo. Glede vprašanja železnice – ta naj bi naše pristanišče Koper povezovala z avstrijsko železniško mrežo pa naslednje. Strateška narava povezave je očitna. Ne smemo pa izključiti tega, da izgradnja ni všeč nekomu v Bruslju, Berlinu in Washingtonu, ob upoštevanju dejstva, da je bil februarja 2017 podpisan protokol o nameri z ruskimi železnicami in njihovi pripravljenosti sodelovati pri gradnji železnic v Sloveniji. V tem primeru ste tudi Rusi, skupaj z nami Slovenci, talci politike dvojnih standardov. Ter seveda tudi rusofobne in slovenofobne politike, ki se boji vsega kar diši po povezovanju med slovanskimi narodi. Sedanje vodstvo slovenske države raje sodeluje Brusljem, kot pa s svojimi ljudmi. Tam pa so zadovoljni, da imajo opravka z drugorazrednimi ljudmi. To je klasični nacizem in točno tako je treba takšno sodelovanje s tujci proti lastnemu narodu tudi imenovati. Kabinet Cerarja, ki ga veže točno ta politika, tega ne bo oviral. To pomeni, da bi v primeru, ko bi se ponovno vrnil na oblast, doživeli le spremembe na slabše. V ozadju slabšanja vseevropskih in globalnih političnih tveganj so ti pomisleki več kot upravičeni. Zdaj je vprašanje naslednje: ali bomo v tej igri uporabili pravila, ki nagrajujejo nekoga drugega, ali pa bomo končno postali suvereni subjekt v domači in mednarodni politiki. Medtem se sedanja vlada ukvarja s političnimi rekviziti in klobasami. Če je Cerar že uporabil argument Koper – Divača, pa ni omenil, da pristanišče Koper predstavlja edina morska vrata Slovenije v svet. Pa tudi ne dejstva, da gre pri tem za teritorialno nasprotje do sosednje Hrvaške. To je ključni problem za našo državo, ki se nenehno uporablja v predvolilni retoriki pri vseh političnih strankah, vendar se po prihodu na oblast vsi ukvarjajo le še s sprenevedanjem. Rezultat pa je enak nič oziroma je celo porazen. Brez boja Slovenci izgubljamo svoje ozemlje, morje in ljudi, tega pa v naši stranki Zedinjeni Sloveniji ne moremo več samo gledati. Vedeti pa moramo, da je tudi sedanja vlada Slovenije odgovorna za to, da imajo zagotovljene vzvode za rešitev tega našega problema, v Bruslju, Berlinu in Washingtonu, saj se je odločila izdati naše nacionalne interese”.

Novinar Romanov v nadaljevanju ugotavlja, da Šiško na sprejemu decembra 2017, ki ga je po ponovnem izvolitvi predsednika Boruta Pahorja organiziral za svoje tekmece v dirki, Pahorju ni dal roke. “Kako upravičene so informacije, da je to izraz vašega odnosa do Pahorja zaradi njegove vloge pri preoblikovanju slovensko-hrvaškega teritorialnega konflikta v nepremagljiv vozel.

“Res je, preprosto zato, ker je Borut Pahor kot tedanji predsednik vlade Republike Slovenije klonil pod pritiski iz Washingtona in Bruslja ter izdal nacionalne interese Slovencev in Slovenije. Z nobenim veleizdajalcem pa se ni možno rokovati, saj bi to pomenilo celo priznanje njegovega protinarodnega
delovanja, kar je nesprejemljivo.. Slovenija je takrat, v letu 2009, imela edinstveno priložnost za rešitev tega ključnega problema, ne da bi se pri tem preveč naprezala. Samo preprečiti bi morala vstop Hrvaške v EU in v NATO. S tem namenom je naša takratna stranka (Stranka slovenskega naroda – ur. IA Regnum) začela zbirati podpise za referendum o vstopu Hrvaške v NATO. Borut Pahor je posebej prišel na sestanek z mano, da bi nas prepričal, na ustavimo vse postopke v zvezi z referendumom in da ne protestiramo proti njegovemu ravnanju. Za ta sestanek so me celo izpustili iz zapora, kjer sem takrat bil.
Toda, z uporabo protizakonitih metod in pritiskov, je Pahor preprečil organiziran proces priprave referenduma. Zdaj pa razkazuje svoje oči in igra jeznega borca za nacionalni interes ter pošilja zahtevke zaradi arbitražne odločbe Evropski komisiji, čeprav je vse skupaj nastalo prav po njegovi “zaslugi”. Ker tedaj ni hotel najprej rešiti nerešenega ozemeljskega vprašanja, je Hrvaški de facto priznal, da je nesporno slovensko morje sporno. Posledično je arbitražno sodišče v Haagu odločalo o nesporno slovenskem morju, ozemlju in tudi ljudeh, kar je nedopustno in nevredno slehernega državnika, ne samo slovenskega. Da so uspeli zagotoviti interese Bruslja in Washingtona, so celo uničili našo takratno stranko. Kar pa je meni in nam celo koristilo, saj smo zato ustanovili mnogo močnejšo stranko Zedinjena Slovenija, katere predsednik sem. Žal pa je bilo takšnih nesprejemljivih metod deležno celo rusko politično vodstvo. Med nedavnim obiskom vašega zunanjega ministra Lavrova v Sloveniji 21. februarja letos, je na skupni novinarski konferenci slovenski zunanji minister Karel Erjavec nepričakovano postavil vprašanje slovensko-hrvaškega ozemeljskega spora. Uporabil je očitno slabo obveščenost ruskega ministrstva za zunanje zadeve, kar zadeva to izdajo, ter nastopil s prazno retoriko o sodnem povračilnem ukrepu proti Hrvaški.

V zadnjem delu intervjuja novinar Vladimir Romanov ugotavlja, da je Andrej Šiško dosegel četrti rezultat. “Posledično – celo direktno v obraz
provladnemu medijsko-informacijskemu pritisku – Vaša stranka Zedinjena Slovenija lahko postane resna politična sila v Sloveniji. Vključno z morebitnimi zavezniki. Za vas in vaše spoštovanje načela bi bili pripravljeni podajati roko?

Ne bodite pozorni na uradno ime, in na t.i. “politični spekter” ter “usmerjenost”. Edino merilo, ki ga je treba upoštevati v nacionalni politiki je naslednje: politik in stranka morata delovati za prednostne naloge nacionalnih interesov države in ljudi. Našo stranko Zedinjena Slovenija, nekateri politiki in novinarji iz neznanega razloga postavljajo na “skrajno desnico”, drugi pa prav nasprotno na “skrajno levico”. Sam ne vidim nobenega smisla v tovrstnem označevanju naše politike in lahko dam roko tako tistim, ki se imajo za leve, kot tudi tistim, ki sebe imajo za desne. Edino merilo zame je le to, da delujejo za interese slovenskega naroda in slovenske države, nič drugega. V tem primeru sem se seveda pripravljen rokovati s slehernim slovenskim politikom, ki deluje v dobro naših ljudi. Naj navedem konkreten primer – Republika Slovenija vse od leta 1991, ni notificirala niti Sporazuma o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, ki je bil podpisan na Dunaju, 15. maja 1955. To preprosto pomeni, da Slovenija še danes ni pravna naslednica SFRJ in posledično ne more ustrezno ščititi svoje manjšine na Koroškem v Avstriji, pa tudi to, da državna meja z Avstrijo dokončno ni določena. To tudi pomeni, da Slovenija sploh ni suverena država in sramota je, da tega do danes ni uredila nobena slovenska vlada. V življenjskem interesu Slovenije je, da Državni zbor takoj notificira ta sporazum, pri nas imenovan ADP in noto o notifikaciji pošlje vladi Rusije, ki je naslednica Sovjetske zveze ter skrbnica tega mednarodnega sporazuma. Za notifikacijo so potrebni glasovi poslancev v Državnem zboru Republike Slovenije in sam bi dal roko tudi največjemu političnemu nasprotniku, v kolikor bi podprl to, kar je v slovenskem nacionalnem interesu. Pri tem je zame nepomembna delitev “levo-desno”, pač pa samo za Slovenijo in ne proti njej. Kot znan Mariborčan, bi dal v tem primeru roko tudi “levemu” županu

Ljubljane Zoranu Jankoviću, če bi njegova Pozitivna Slovenija” prišla v Državni zbor in tam podprla slovenske nacionalne interese. O tem ni nobenega dvoma, če je potrebno mu jo stisnem tudi trikrat”.