Evropska komisija je v poročilu hudo očrnila Hrvaško: Socialni položaj je obupen, izobraževanje vse slabše, državo vodi nesposobna lenost

V okviru rednega poročila, ki analizira stanje v vsaki od držav članic, je EU močno kritizirala Hrvaško in predsednika vlade Plenkovića.

V poročilu, ki ga je pripravila Evropska komisija, ki jo vodi Jean-Claude Juncker, je Hrvaški posvečenih 73 strani, na katerih ni napisanega prav veliko lepega o tej najmlajši članici EU.

Namreč, v poročilu so evropski birokrati “natančno in neusmiljeno, s pomočjo dejstev in točnih podatkov, razkrili vladno politiko Andreja Plenkovića kot popoln neuspeh” in zapisali, da hrvaška vlada v zadnjih dveh letih ni storila skoraj ničesar, da bi izboljšala situacijo na Hrvaškem, temveč je nekatere zadeve celo poslabšala.

Po pisanju Indexa.hr, pa se pri branju poročila doživlja “transfer neprijetnosti”, saj je na 73-ih straneh podrobno analizirano, kako Hrvaška vsak dan zaostaja za vsemi drugimi članicami EU.

Vlada Andreja Plenkvića ni uspela v skoraj ničemer in besede, ki se najpogosteje uporabljajo za opisovanje razmer na Hrvaškem, so “omejen napredek” ali “brez napredka” in izraz “omejen napredek” se v poročilu pojavi celo 27-krat.

Natančneje, Hrvaški se “zameri”, da kljub temu, da ima pozitivno gospodarsko klimo, ki omogoča pospešek reformnih ukrepov, je potencial te države še vedno nezadosten. Zatem se v poročilu EK navaja, da ima Hrvaška težave z delovno aktivnim prebivalstvom, ki se zmanjšuje, nizek izkoristek delovne sile in nezadostno rast BDP.

Prav tako ni reforme javne uprave, zdravstvo je v težavah, zamuja se z zakonodajo, ki bi določila začetek davčne reforme, pokojninska reforma je bila odložena, navaja EK in nadaljuje s kritikami: na Hrvaškem ljudje nimajo enakih možnosti, problem predstavljajo nepravična delovna razmerja, stopnja zaposlenosti je nizka v primerjavi z drugimi članicami EU.

Problem je, ugotavlja Index, da je v Hrvaško težko investirati, med drugim tudi zaradi restriktivne poslovne klime. Hkrati je socialna situacija “obupna”, ker ima Hrvaška visoko stopnjo revščine in socialne izključenosti. Javna uprava je razdrobljena in pod povprečno učinkovitostjo EU, rezultati zdravstvenih in izobraževalnih sistemov pa kažejo obstoj “strukturnih slabosti”.

“Evropska komisija je še posebej kritizirala Plenkovićevo vlado, ko gre za izobraževanje, saj je ugotovila, da so rezultati, ki jih neprestano proizvaja hrvaški sistem izobraževanja, stalno poslabšanje ali stagnacija in da sistem potrebuje nujno reformo. Hrvaška v izobraževanju zaostaja za drugimi državami članicami EU.”

In nenazadnje, velik neuspeh hrvaške vlade predstavlja neizvajanje protikorupcijskih zakonov in ta problem je še kako prisoten. “Predsednik vlade, ki se želi prikazati kot veliki Evropejec, se v analizi EK izkaže, kot nesposoben Lenuh in politik brez odločnosti, ki državo vodi k uničenju, saj premier s svojo vlado ni sposoben izvesti in dokončati nobene konkretne reforme”, zaključi Index.

Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je za televizijo N1 dejala, “da je najnovejša Poročilo Evropske komisije samo potrdilo, kar je že dolgo znano, kar pomeni, da Hrvaška zaostaja, caplja za drugimi državami in se ne razvija s tako dinamiko, ki bi ji omogočila, da ujame korak ne samo z najbolj razvitimi državami EU, ampak tudi s tistimi, s katerimi je bila včeraj izenačena, če ne bolj razvita”.

Komisija je namreč maj lani poslala pet priporočil Hrvaški v zvezi z javnimi financami in davki, pokojninami, trgom dela in socialno zaščito, določanjem plač, javnimi upravami in podjetji v državni lasti ter storitvenim sektorjem in pravosodnim sistemom.

Hrvaška je dosegla omejen napredek pri izvajanju lanskoletnih priporočil Evropske komisije, vendar pa strukturne reforme v skladu s poročilom EK niso napredovale, vključno z napredkom pri izvajanju priporočil, za kar pa je neposredno odgovorna aktualna hrvaška vlada.

Glavne pripombe Evropske komisije:

1. Stalno odlaganje reform, ki jih je napovedala Hrvaška sama

2. Ni reforme pokojninskega sistema

3. Ni reforme javne uprave

4. Neuvedba davkov na nepremičnine

5. Brezposelnost se zmanjšuje, vendar ne zaradi reform, ampak zunanjih okoliščin

6. Zamuda pri izvajanju protikorupcijske strategije

7. Neučinkovito upravljanje javnih podjetij

Poročilo EU komisije za Slovenijo je povzeto v spodnji povezavi: