Politico: Slovenija ima načrt glede Piranskega zaliva, ki bi Hrvaško utegnil stati na stotine milijonov kun

Slovenija napoveduje, da je pripravljena vložiti vlogo v sporu s Hrvaško glede pravice do ribolova v Savudrijski vali in se pritožiti Evropski komisiji ter vložiti tožbo na Sodišču Evropske unije, piše Politico. Politico navaja, da sta dva slovenska diplomata dejala, da Slovenija v skladu s členom 259. Pogodbe o delovanju Evropske unije načrtuje zadevo najprej prijaviti Bruslju in nato, če Evropska komisija zavrne posredovanje, Evropskemu sodišču. Uporaba člena 259 v sporu glede ribolovnih pravic je velik korak, saj se pogosto uporablja v primerih, ko članice ne delujejo v skladu s pogodbenimi obveznostmi EU, pojasnjuje Politico in zapiše, da eden od pravnih strokovnjakov v EU ocenjuje, da gre za skrajni korak, ki bi vodil k posredovanju s strani Komisije ali Sodišča Evropskih skupnosti (ECJ) in bi lahko v končni fazi imel za posledico denarne kazni, vključno z omejitvijo pravice do glasovanja v EU, če bi Hrvaška ignorirala odločitev Komisije ali ECJ-ja.

Slovenska pravna ofenziva

Manjše število uradnikov EU pričakuje, da bo slovensko-hrvaški spor dobil tako dramatičen razvoj, Slovenci pa svoje napore bolj usmerjajo na vzporedno pravno ofenzivo, ki bi lahko iz ribiškega sklada EU vzela Hrvaški več milijonov evrov, ki jih prejema iz Evropskega sklada za ribištvo.

“Če Hrvaška kmalu ne bo spremenila svojega stališča glede arbitraže, bo Slovenija prisiljena uporabiti pravna sredstva EU”, je dejal slovenski premier Miro Cerar za Politico glede vprašanja, ali bo Slovenija začela postopek na podlagi člena 259 glede meje s Hrvaško.

V skladu s členom 259 Lizbonske pogodbe se bo Slovenija pritožila Evropski komisiji, ki bi nato odločila, ali bo proučila primer, se pojasnjuje v članku. Če Bruselj ne bo posredoval v roku treh mesecev, bi Slovenija lahko zadevo predložila Evropskemu sodišču, ki je pristojno za spoštovanje določb Pogodbe in zakonodaje Unije.

Na podlagi spora v Savudrijski vali se postavlja vprašanje, kje se lahko ribari, Slovenci in Hrvati pa sedaj ribičem pišejo kazni za vstop v njihovo morje, ugotavlja Politico.

Slovenija obtožuje Hrvaško, da krši pravila EU o ribištvu, zlasti ureditev nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Pritožuje se, da hrvaška policija pomaga pri nezakonitem ribolovu tako, da daje policijsko spremstvo svojim ribičem v spornih vodah in preprečuje slovenskim inšpektorjem, da preverijo ribiške čolne. Prav tako se pritožuje, da Zagreb ne posreduje podatkov o ulovu rib na tem območju.

Tiskovni predstavnik hrvaške vlade pravi, da to “niso slovenske vode” in da “hrvaška policija patruljira v hrvaških vodah tako, kot to počne že desetletja”, navaja Politico.”Kampanja proti hrvaškim ribičem je nesprejemljiva in kontraproduktivna ter je proti temeljnim skupnim evropskim vrednotam in načelom”, je dodal hrvaški uradnik.

Hrvaško bi to lahko stalo na stotine milijonov HRK

Če Slovenija uspe dokazati svoje trditve, bi lahko bila Hrvaška prisiljena kot kazen za nezakonit in nereguliran ribolov, vrniti od 5 do 50 odstotkov od 252.6 milijonov evrov, ki jih je prejela iz Evropskega sklada za ribištvo.

To bi lahko bil bolj praktičen pristop kot pa uporaba člena 259, saj se slovenski uradniki bojijo, da se Bruselj ne bo odzval in da bi se lahko poznejši sodni postopki podaljšali za več let.

“Nesprejemljivo je, da so slovenski in hrvaški ribiči postali talci nekompetentnih politik, ki nista sposobni izvesti sodbe in določiti meje na morju in ribolovnega režima,” je dejal Franc Bogovič, slovenski predstavnik Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, navaja Politico.

Ruža Tomašić, hrvaška evropska poslanka v bloku Evropskih konservativcev in reformistov, vztraja, da so edina možnost nova pogajanja. “Zahvaljujoč Ljubljani smo se vrnili tja, kjer smo začeli. Ne vidim druge rešitve, razen novih pogajanj. Arbitražna sodba je lahko izhodišče in nič več,” je dejala Tomašićeva, poroča Politico.

Politico je še napisal, da Ljubljana trdi, da je sodba ad hoc arbitražnega sodišča v Haagu, ki daje Sloveniji 80 odstotkov morja v spornem zalivu, veljavna. Zagreb, pa pravi, da ne priznava odločitve sodišča in se sklicuje na Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki mu daje 50 odstotkov zaliva, interpretira Politico in spomni, da Hrvaška sodbo izpodbija z utemeljitvijo, da je delo sodišča nepopravljivo kompromitirano preko stikov slovenskega arbitra s slovensko državno uradnico.