“Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko” – Matej Arčon na predvečer dneva reformacije

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila v sredo zvečer v Cankarjevem domu, danes pa bodo po evangeličanskih cerkvah bogoslužja.

Ob današnjem dnevu reformacije bodo po vseh cerkvah evangeličanskih cerkvenih občin pripravili bogoslužja, neposreden prenos pa bo Televizija Slovenija zagotovila iz evangeličanske cerkve v Križevcih. Slovesnost bo vodil Mitja Andrejek.

Vrata bo danes za obiskovalce odprla tudi Trubarjeva domačija. Poleg organiziranega vodenja z naslovom Trubar in čas bodo čez dan potekale različne delavnice, zvečer pa pripravljajo glasbeno-pesniško prireditev.

Proslave pred dnevom reformacije so potekale že vse od konca oktobra, in sicer v Mariboru, v Murski Soboti in v Krškem, osrednja pa je bila v sredo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podpredsednik vlade ter minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon je kot slavnostni govornik poudaril, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo vsi s seboj.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske.

V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

V Cankarjevem domu je sinoči potekala osrednja državna slovesnost na predvečer dneva reformacije. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je kot slavnostni govornik poudaril, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo vsi s seboj.

Spomnil je, da je Apple kmalu zatem, ko je vlada predlagala in parlament potrdil spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poslovenil svoj operacijski sistem. Ob tem je opozoril na velik pomen reformatorjev: “Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko. Če ne bi bilo Dalmatina, Bohoriča, velikih slovenskih in svetovnih reformatorjev, inovatorjev, mislecev, naš telefon sploh ne bi bil pameten,” je prepričan.

Slovenski reformatorji nam niso dali samo knjižnega jezika, niso nam dali le želje po znanju, zavesti o tem, da mora posameznik sam zgraditi svoj pogled na svet – s tem, ko so slovensko besedo natisnili, so nas posadili v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja, je še med drugim dejal Arčon.

Svoj govor je Arčon sklenil z mislijo o domoljubju kot “morda najpomembnejšem, kar se lahko naučimo od naših plemenitih prednikov, ki jih slavimo nocoj”. Domoljubje, kot je poudaril, “ni sovraštvo do drugega ali strah pred drugim. Domoljubja ni brez človekoljubja”.

Letošnja proslava v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se je med drugim udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter več predstavnikov aktualnega in nekdanjega političnega vrha, je v ospredje postavila tri velike obletnice. To so 440. obletnica izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki jo je Arčon označil za enega temeljnih kamnov slovenskega znanja.

Umetniški del proslave, ki so ga uvedli plesalci višje baletne šole KGBL, sta pod naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce zasnovala režiser Luka Marcen in scenarist Rok Andres, in sicer z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje o položaju slovenščine nekoč in danes so vodili igralci Maša Derganc, Jure Kopušar, Lucija Harum in Žan Brelih Hatunić.

Prisluhniti je bilo mogoče vokalistkama Gaji Sorč in Patriciji Škof, s krajšimi prispevki pa so nastopili tudi direktorica Zavoda Primoža Trubarja Klaudija Sedar, Marijan Rupert iz NUK, znanstvenik Jure Leskovec z Univerze Stanford ter avtorica številnih otroških slikanic Lila Prap. Prireditev je sklenil nastop skupin Mrfy in Laibach.