Vlada danes o predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju
Vlada bo danes obravnavala predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Zakon so v pogajanjih med vlado in sindikati skoraj v celoti uskladili ter v torek podpisali izjavo o stopnji usklajenosti. Za dosego cilja, ki je vstop v prenovljen plačni sistem s 1. januarjem 2025, pa vlado in sindikate čaka še kar nekaj dela.
✅️ 📝 Z današnjim podpisom izjave o usklajenosti besedila plačnega zakona ter postopkovnika o aktivnostih za zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah je postavljen temelj novega plačnega sistema v javnem sektorju. pic.twitter.com/4eGRBdGahI
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) September 25, 2024
Tako na vladni kot sindikalni strani so po torkovem podpisu izrazili zadovoljstvo in izpostavili, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih ter da je že bilo opravljenega veliko dela. Obenem pa so opozorili, da še niso na cilju. Skleniti morajo še kolektivne pogodbe, s katerimi bodo med drugim določene nove, višje uvrstitve delovnih mest, kar je za javne uslužbence bistvenega pomena.
V sam zakon je vključena nova plačna lestvica in tudi plače funkcionarjev, ki niso bile predmet usklajevanj s sindikati. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je v torek napovedal, da bodo za vladne funkcionarje predlagali, da se njihove plače ne uskladijo do naslednjega mandata.
Vlada bo na seji med drugim obravnavala tudi predlog novele zakona o sistemu jamstva za vloge, s katerim zvišuje ciljno raven sklada za jamstvo vlog oziroma obsega sredstev, s katerimi mora sklad razpolagati do konca leta 2030. “S tem bomo prispevali k zmanjšanju tveganj v primeru stečaja banke ali hranilnice in ohranjanju zaupanja javnosti v stabilnost in trdnost bančnega sistema,” so pojasnili v sporočilu o seji vlade.
Prav tako je na dnevnem redu predlog sprememb zakona o nadzoru državne meje. Predlagane spremembe sledijo dejstvu, da policija s 1. januarjem 2023 ne opravlja več mejne kontrole na kopenskih mejah s sosednjimi državami in da je uveden začasni ponovni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko. Ureja tudi finančno nadomestilo občinam zaradi uvedbe začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah, so še pojasnili.