“Ni znosnega življenja brez tega, da se ve kaj je pav in kaj je narobe” – Janez Janša ob odkritju spominske plošče v spomin na žrtve medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja v koncetracijskem taborišču Šterntal – Strnišče v Kidričevem – TOPNEWS.si

“Ni znosnega življenja brez tega, da se ve kaj je pav in kaj je narobe” – Janez Janša ob odkritju spominske plošče v spomin na žrtve medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja v koncetracijskem taborišču Šterntal – Strnišče v Kidričevem

“Ni znosnega življenja brez tega, da se ve kaj je pav in kaj je narobe” – Janez Janša ob odkritju spominske plošče v spomin na žrtve medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja v koncetracijskem taborišču Šterntal – Strnišče v Kidričevem

Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je po državi potekalo več dogodkov. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je ob tem dnevu daroval mašo, je v pridigi izpostavil pomen vrednot za demokracijo. Na zavračanje vseh totalitarizmov je opozoril tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

“V božjem kraljestvu seveda vlada božja milost in božje odpuščanje nad vsem, zdaj v človeškem občestvu pa ni znosnega življenja brez tega, da se ve kaj je prav in kaj je narobe,” pa je ob   odkritju spominske plošče v spomin na žrtve medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja v koncetracijskem taborišču Strnišče, dejal Janez Janša.

 

Škof Anton Jamnik je v ljubljanski stolnici izpostavil, da uspeh EU in demokracije v Sloveniji ni odvisen le od gospodarskega povezovanja ter znanstvenega in tehnološkega napredka, ampak tudi od sprejetja niza temeljnih pravic in vrednot. Med temi so tudi človekove pravice, svoboda, nediskriminacija, skupno dobro, pravičnost, enakost in verska svoboda. “Demokracija brez vrednot se zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem,” je poudaril Jamnik.

Ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je izpostavil tudi pomen odpuščanja. “Odpustimo, toda nikoli ne pozabimo! In prav to je odločilna točka odpuščanja: nikakor ne gre za pozabljanje, ampak za osvoboditev od notranje jeze, resentimenta in želje po maščevanju. To razjeda sleherno vlakno človekovega bitja in to, da človek, ki ne odpusti, še vedno živi v krču žrtve, še vedno je suženj tistega, ki mu je storil krivico,” je dejal Jamnik.

Cerkev po njegovih besedah ceni demokratični sistem, saj državljanom zagotavlja, da od vladajočih zahtevajo odgovornost za zaščito, varovanje in izvajanje vrednot, brez katerih bi bila pristna demokracija oslabljena. “Vrednote, na katerih temelji demokracija, imajo krščanske korenine,” je poudaril.

Maši je sledila akademija s slavnostnim nagovorom nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Ta je spomnil, da se od začetka obeleževanja današnjega dneva obuja tudi spomin na žrtve komunističnega nasilja. “To pa ni pravo sporočilo tega dneva. Sporočilo tega dneva je zavračanje vseh totalitarizmov in klic k negovanju in krepitvi demokracije,” je poudaril. Aktualno vlado pa je pozval, naj popravi “nedopustno politično in etično napako, ki jo je naredila z odpravo dneva spomina na žrtve komunističnega režima”.

Tudi predsednik stranke NSi Matej Tonin, ki je opoldne položil venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, je v izjavi za medije poudaril, da ima država še vedno zgodovinski dolg do žrtev komunizma. Spomnil je na vse izkopane v breznu pod Macesnovo Gorico, od katerih 3450 ni dočakalo pravice do dostojnega pokopa. “Mislim, da je Slovenija tako civilizirana država, da si v tem času to vsekakor zaslužijo,” je dejal Tonin.

Delegacija Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana je vence položila pred spomenik žrtvam vseh vojn in tudi pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani.

Spominske plošče vsem žrtvam medvojnega nacističnega in povojnega komunističnega nasilja pa so odkrili v nekdanjem taborišču Kidričevo. Blagoslovil ga je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, slavnostni govori pa je imel teolog Ivan Štuhec.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v Sloveniji obeležen od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve so izbrali dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne.

COMMENTS

Wordpress (0)