Zakaj ima notranja revizija ministrstva za pravosodje elemente političnega obračuna (payback SD-ja Svobodi za afero Litijska) in je, kot taka neuporabna?

S poročilom notranje revizije ministrstva za pravosodje o nakupu stavbe na Litijski ne v kabinetu predsednika vlade ne na finančnem ministrstvu, kot zagotavljajo  niso seznanjeni. Na ministrstvu zavračajo očitke o nezakonitem ravnanju pri prerazporejanju sredstev, v kabinetu pa zavračajo trditve, da je bil premier Robert Golob o celotnem postopku podrobno seznanjen.

Notranje revizije se v kratki zgodovini države  uporabljajo v glavnem za politične obračunavanje, kar bi se lahko  izkazalo tudi v tem konkretnem primeru. Zakaj? Notranja revizija upravni postopek in tisti, ki se ga revidira se mora o tem izjaviti, če se ne je takšna revizija nezakonita, saj  krši ustavne pravice revidiranca in zato, kot taka  ni uporabna v sodnih in drugih postopkih pred pristojnimi organi. Vsi, ki so omenjeni v reviziji bi morali  imeti, preden je revizija postala javna in dokončna, možnost, da se izjasnijo o ugotovitvah in dajo svoje pripombe. V skladu s 4. členom ZUP bi namreč morala biti osebi, ki je bila v revidiranem obdobju na funkciji, dana možnost, da se izjavi o dejstvih ugotovljenih v revizijskem postopku.

Zagato je očitno že zaznala ali pa so jo nanjo opozorili, tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je v oddaji 24ur na POP TV-ju  nocoj izjavila , da je s strani revizorke to dokončna revizija. “Sama imam vprašanja, ker pa je v tem trenutku na dopustu, bom seveda počakala, da se vrne, zakaj ni bilo vsem osebam, ki so omenjen v reviziji tudi dopuščeno, da se o tem izjasnijo”. Notranja revizija je seveda tudi  “politična revizija”, ker jo izvaja uslužbenka ministrstva za pravosodje, katere šefica je prav ministrica Katičeva.

“Golob must go” – so rekli

Švarc Pipanova, Boštjančič in Golob nezakonito prerazporedili sredstva za nakup Litijske | https://t.co/I4uT9p3LK3

To smo trdili od samega začetka. ⁦@vladaRS⁩ je 2x požegnala nakup, krivi pa naj bi bili uradniki. https://t.co/BlT5JKHZu4

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 24, 2024

Da gre v ozadju pri vsem skupaj  zelo verjetno tudi za nadaljevanje spopada med koalicijskima strankama  SD-jem in Golobovo Svobodo,  oziroma za obračun stranke SD s stranko Svoboda in njenim vrhom, na katerem sta Golob in Boštjančič,  bi lahko sklepali po polemiki  v Tarči, po evropskih volitvah, ki jo je nastavil Matjaž Nemec. Matjaž Nemec  je dejal, da so za levico glasovi vrženi stran in da smo “žal videli preveč takšnih zgodb, kot je zgodba Roberta Goloba”. Kritičen je bil do predvolilnih tem, ki jih je lansirala Gibanje Svoboda, in njihovih obljub, ter da je se je na račun vodilne stranke medijski prostor za SD in Levico zaprl. “Golob je vsak dan prišel z novimi in novimi obljubami. Povedal sem, kar si marsikdo ne upa povedati, in potem bomo spet čakali na novega rešitelja čez dve leti,” Nemec je dodal, da je želel s temi besedami celotno levo politično sfero opozoriti, da je “konec igric” in poudaril, da bomo, če se politika ne bo poenotila, čez dve leti spet dobili nov obraz. “Mogoče Prebiliča,” je v Tarči  še dodal Nemec.

A vrnimo se notranji reviziji, kjer se postavlja vprašanje od kje notranji revizorki pogum , da je kot javna uslužbenka napade predsednika  in podpredsednika  vlade., še posebej, če je vsebina notranje revizija nastajala ob vedenju ministrice  za pravosodje Katičeve. Notranja revizija je kot rečeno  upravni postopke in tisti, ki se ga revidira se mora o tem izjaviti, če se ne je le ta nezakonita in kot vse kaže je  revizorka in seveda tudi njena šefica ministrica Katičeva, naredila  isto napako, kot so jo naredili v primeru nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada RS Edvarda Ovna,  ko se le ta ni smel izjaviti o izsledkih notranje revizije, “češ da bo že na sodišču povedal svoje”. V tem kontekstu je zanimivo pravno mnenje doktorja  Gorazda Trpina iz Pravne fakultete, objavljeno v knjigi “Napetost med videzom in resničnostjo”  ki ga je izdelal za potrebe sodnega postopka država proti Edvardu Ovnu .

 

V kabinetu predsednika vlade in na finančnem ministrstvu so se sicer danes odzvali na navedbe spletnega portala 24ur, da omenjeno poročilo, ki so ga pridobili neuradno, “zelo močno obremenjuje takratno ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Roberta Goloba”. Revizija po poročanju portala navaja, da so “nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske rezerve”.

V kabinetu premierja pa so se odzvali tudi na zapis, da je bil premier Golob, “kot je lahko razbrati iz omenjene revizije, o vsem skupaj podrobno seznanjen”. Kot so zapisali, te navedbe odločno zavračajo. Spomnili so, da so že januarja na vprašanja medijev glede domnevne vpletenosti premierja pojasnili, da ne drži, da je bil predhodno pred podpisom pogodbe seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami nakupa. Predsednik vlade je imel po njihovih navedbah v fazi odločanja na seji vlade vpogled v uradno vladno gradivo, ki so ga tudi priložili sporočilu.

“Sklep vlade in priložena obrazložitev govorita o uvrstitvi projekta ‘nakup poslovnih prostorov’ v načrt razvojnih programov. V obrazložitvi je sicer naveden naslov Litijska 51 in velikost prostorov 5126 kvadratnih metrov, to pa je tudi vse, s čimer je bil premier Golob v omenjenem primeru seznanjen,” so zapisali v njegovem kabinetu.

Dodali so, da v omenjenem gradivu sledi obširna obrazložitev nujnosti reševanja problematike zaradi prostorske stiske pravosodnih organov. Na koncu obrazložitve pa so navedeni še viri za financiranje nakupa. “Zato so trditve, da je bil premier Golob podrobno obveščen o čemerkoli v zvezi s projektom ali celo vključen v postopek, v celoti neresnične in jih zavračamo,” so poudarili.

“Obtožbe, ki se v tem trenutku pojavljajo v medijih, sklicujoč se na poročilo notranjerevizijske službe, katerega status, kot je razumeti poročanje medijev, sploh še ni znan in na katerega se ni bilo mogoče odzvati, je zavajajoče in poskuša preusmeriti pozornost iz tistih, ki so vsebinsko stali oz. odobrili navedeni posel, na tiste, ki so zagotovili denar v skladu z veljavnimi pravili,” pa so v današnjem odzivu ocenili na finančnem ministrstvu.

Pojasnili so, da s poročilom notranje revizije ministrstva za pravosodje niso bili seznanjeni niti v fazi priprave osnutka. Prav tako nikoli niso bili pozvani, da se do kakršnih koli trditev opredelijo, “kot je to običajno in kot to zahtevajo pravila in standardi revizijske stroke, tudi notranje revizijske”. Neobičajno pa se jim ob tem zdi tudi, “da je poročilo pripravila oseba, za katero je bil v javnosti izpostavljen dvom o konfliktu interesa”.

Podobno izpostavljajo tudi v kabinetu predsednika vlade: “Neobičajno se nam zdi, da se za verodostojno ugotavljanje dejstev smatra in tolmači osnutek poročila, ki ni dostopen javnosti, in ga je pripravila oseba, ki je po informacijah iz ministrstva za pravosodje spremljala in bila sproti seznanjena s postopkom nakupa in ni z ničemer reagirala, da bi pravočasno zavarovala javni interes.”

Ob tem so poudarili, da Golob z osnutkom ni bil seznanjen, kljub nekaterim navedbam v medijih, da je bil osnutek poročila posredovan osebam, ki so v poročilu omenjene, da podajo pripombe in se do navedb izjasnijo.

Na ministrstvu za finance so ob tem ostro zavrnili očitke, ki se na podlagi neuradnih izsekov iz omenjenega poročila pojavljajo v medijih, da so pri zagotovitvi manjkajočih sredstev ravnali nezakonito in v nasprotju z zakonom.

“Ponovno pojasnjujemo, da je ministrstvo za finance na podlagi predloga vladnega gradiva za uvrstitev projekta, ki ga je pripravilo in utemeljilo ministrstvo za pravosodje, pripravilo vladno gradivo za razporeditev manjkajočih sredstev, in sicer skladno z 42. členom zakona o javnih financah,” so navedli in dodali, da ministrstvo za finance na enak način ravna v vseh primerih, ko je potrebna prerazporeditev sredstev.

Kot so zapisali, je pred prerazporeditvijo denarja ministrstvo za finance na sestanku ministrstvo za pravosodje jasno opozorilo o tesni časovnici za izpeljavo nakupa, pri čemer je ministrstvo za pravosodje zagotovilo, da na tem projektu delajo že več mesecev in imajo vse pravne podlage ter pripravljeno vso potrebno dokumentacijo za podpis pogodbe.

Na finančnem ministrstvu še opozarjajo, da je odgovornost za zakonito, učinkovito in gospodarno razpolaganje s proračunskimi sredstvi z zakonom o javnih financah naložena predstojniku resornega ministrstva, v tem primeru ministrstva za pravosodje. Preverjanje zakonitosti ali nezakonitosti posameznih dejanj pa je v pristojnosti organov pregona in sodišč.

Na POP TV so medtem danes razkrili korespondenco, ki meče senco dvoma na ugotovitve revizorke. Dopisovanje med nekdanjo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in nekdanjim generalnim sekretarjem ministrstva Urošem Gojkovičem namreč vsaj deloma demantira ugotovitve revizorke, da naj bi Gojkovič ministrici odsvetoval nakup stavbe na Litijski, je poročala komercialna televizija.

Na Televiziji Slovenija pa so pridobili odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani za hišne preiskave, iz katere je razvidno, da je bila večina ključne dokumentacije za nakup stavbe na Litijski ponarejena. Osumljena Gojkovič in Simon Starček naj bi izrabila svojo moč na način, da sta Sebastjanu Vežnaverju in njegovi družbi SPR Rajski vrt pridobila veliko protipravno premoženjsko korist, izhaja iz odredbe.

Vlada je za nakup pravosodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani konec decembra lani zagotovila 7,7 milijona, od tega je ministrstvo za pravosodje iz splošne proračunske rezerve zagotovilo 6,5 milijona evrov.