(VIDEO) Kdo je govoril na odkritju spomenika Janezu Stanovniku in kako je po interpretaciji Ane Nuše Kerševan Janez Stanovnik postal “oče naroda” – Razkrivamo tudi del vsebine knjige o Janezu Stanovniku, ki jo piše Igor Omerza – TOPNEWS.si

(VIDEO) Kdo je govoril na odkritju spomenika Janezu Stanovniku in kako je po interpretaciji Ane Nuše Kerševan Janez Stanovnik postal “oče naroda” – Razkrivamo tudi del vsebine knjige o Janezu Stanovniku, ki jo piše Igor Omerza



(VIDEO) Kdo je govoril na odkritju spomenika Janezu Stanovniku in kako je po interpretaciji Ane Nuše Kerševan Janez Stanovnik postal “oče naroda” – Razkrivamo tudi del vsebine knjige o Janezu Stanovniku, ki jo piše Igor Omerza

Sinočnja slovesnost na Kongresnem trgu, ki so se je poleg ljubljanskega župana Zorana Jankoviča ter nekdanjega predsednika Milana Kučana udeležili tudi nekateri pomembni bivši in sedanji politiki, je minila tudi v znamenju spomina na Janeza Stanovnika, saj so po njej odkrili njegov doprsni kip.

“V veliko čast mi je spregovoriti vsem, ki spremljate to slovesnost, posvečeno zmagi slovenskega naroda pred 75 leti v boju proti fašizmu in nacizmu ter v tem okviru tudi postavitev spomenika oziroma doprsnega kipa osebnosti, ki je osebno pripomogla k omenjeni zmagi in ki je bila sposobna to veliko zmago pretvoriti v gradnik slovenske državnosti. To je bil doktor Janez Stanovnik,” je v svojem nagovoru dejal aktualni predsednik Zveze združenj borcev NOB Marijan Križman.

Sinočnjo slovesnost je namreč zaznamoval spomin na dolgoletnega predsednika ZZB NOB Janeza Stanovnika, ki je v 98. letu starosti umrl 31. januarja letos. Na prireditvi so predvajali krajši izsek iz filma Oče naroda.”

“Spomeniki so simbolna sporočila nekega časa. Zapisi o ljudeh in njihovi veličini, ki bolj govorijo prihodnjim generacijam kot pa sodobnikom. Sodobniki postavljajo spomenike ljudem zaradi katerih želimo, da bi se zanamci spominjali naših dni in tistih, ki so bili tvorci enega dela zgodovine naroda. To je bila naša iskrena želja ob izdelovanju in postavitvi doprsnega kipa doktorju Janezu Stanovniku. S postavitvijo tega doprsnega kipa želimo prihodnjim generacijam sporočiti, da je bil doktor janez Stanovnik ustvarjalec naše politične zgodovine. Doktor Stanovnik se je poslovil 31. januarja letos in je vse do zadnjega trenutka svojega življenja govoril in deloval v dobro slovenskega naroda kot pravnik, ekonomist, politik, državnik, razumnik in voditelj. “Bil je udeleženec sestanka v Vidmarjevi hiši, kjer je bila aprila 1941 oblikovana Osvobodilna fronta Slovenskega naroda. Zastopal je krščanske socialiste in sicer tisto krilo, ki je nasprotovalo političnemu delovanju cerkve. V partizanskih vrstah je opravljal politične naloge, včasih je moral miriti spore med krščanskimi socialisti in komunisti. Na Kočevskem zboru je bil imenovan za člana slovenskega narodnoosvobodilnega odbora. Po vojni je deloval v različnih diplomatskih in državniških službah. Takoj po vojni se je skupaj z Edvardom Kardeljem udeležil Pariške mirovne konference. Dolgo let je deloval v OZN, kjer je dosegel zelo visoke položaje, med drugim generalnega podsekretarja OZN. Slovenci pa smo zlasti cenili njegovo povezovalno držo v času, ko je bil predsednik predsedstva Socialistične Republike Slovenije. Takrat si je pridobil naziv oče naroda,” je med drugim dejal predsednik borčevske organizacije Marijan Križman

O Janezu Stanovniku je ob odkritju spomenika poleg parlamenta ob grobnici narodnih herojev govorila tudi slovenskega ekonomistka ter političarka, nekdanja predsednica skupščine mesta Ljubljana, županja Ljubljane in častna občanka Mestne občine Ljubljana Ana Nuša Kerševan. Kerševanova je dejala, da ji je v posebno čast, da lahko sodeluje in spregovori ob odkritju spomenika partizanu, očetu naroda, častnemu meščanu Ljubljane – mestu Heroj, tovarišu Janezu Stanovniku. Kerševanova je govorila z besedami, ki jih je v kratkih stavkih povzela iz pogovora z Jelko Kušar pri pripravi avtobiografske knjige, ki jo je naslovila Viharno stoletje in jo je posvetila svoji spoštovani in dragi mami.”

“Na vprašanje, kako je dobil naziv oče naroda, pa Janez Stanovnik hudomušno odgovori: Menim, da sem naziv oče naroda dobil zaradi vrenja v narodu, ki je potreboval očeta In kdo bi bil oče, če ne ta brkati predsednik. To je bil bolj odraz potrebe časa. Ljudje so čutili potrebo po nekom, ki je šel skozi razne izkušnje, a je v bistvu ostal odprt za prihodnost,” je dejala Kerševanova in dodala, da temu nepozabnemu očetu naroda odkrivamo spomenik. Imeli smo srečo, da smo ga poznali, je dodala Kerševanova.

O partizanu Tinetu, kot je bil psevdonim Stanovnika v partizanih, je govorila tudi svetnica mestne občine Ljubljana Julka Žibert, ki je dejala, da je bil eden najbolj karizmatičnih osebnosti našega časa… Bil je priča časa, ko je bila Jugoslavija pomembna sila na strani zmagovalne protihitlerjevske koalicije in ki je bila takrat v svetu zelo spoštovana in upoštevana država. Janez Stanovnik je bil tudi soustvarjalec mlade slovenske države, saj je bil v letih od 1984 do 1988 član predsedstva, potem pa dve leti predsednik predsedstva RS. Janez je bil človek dialoga, verjel je v medsebojno spoštovanje in zaupanje. Pravilno je znal vedno analizirati situacijo in z resnico pomiriti množice. Znal se je postaviti za Slovenijo in za vse Slovence in zato so ljudje v njem videli veliko moralno moč in veliko oporo. Za vse to in še več so mu ljudje podali naziv oče naroda.”

Med drugim je dejal, da so cenili zlasti njegovo povezovalno držo ter sposobnost usklajevanja teoretskih in praktičnih usklajevanj in uporabo izkušenj in strokovnih spoznanj na mednarodni ravni. Križman je ob tem poudaril pomen ohranjanja vrednot narodnoosvobodilnega boja tudi za sedanje in prihodnje generacije.

Na družbenih omrežjih in v nekaterih medijih pa so se ob odkritju spomenika že pojavile tudi kritike predvsem na račun Janeza Stanovnika kot očeta naroda. Predvsem zaradi intervjuja Titograjski pobjedi, kjer naj bi Stanovnik dejal: “Odcepitvi nasprotujem, saj bi bil to samomor Slovenije. To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda. Takemu “očetu” se jaz takoj odpovem”.

Janez Stanovnik je sicer leta 2014 v intervjuju za tednik Mladino pojasnil, kaj je imel v mislih ko je za Titograjsko Pobjedo in za Slobodno Dalmacijo izjavili, da bi odcepitev za Slovenijo pomenila samomor?

“Da, to sem rekel, in tako mislim še danes. A govoril sem o odcepitvi, ne o osamosvojitvi, v svetu diplomacije je včasih pomembna le ena beseda. Odcepitev pomeni secesijo, ta je v mednarodnem pravu (Helsinška sklepna listina) nedopustna, ker pomeni spremembo državnih meja. Bil pa sem za osamosvojitev. Zastopal sem dejstvo, da se je država rodila med narodnoosvobodilnim bojem, svet je priznal Slovenijo, kakršna je prišla iz druge svetovne vojne. Če bi bila izvedena »odcepitev«, bi to pomenilo diskontinuiteto mednarodnih pogodbenih obveznosti, tudi neveljavnost sporazumov z Italijo o priključitvi Primorske. Politično geslo, da je bila slovenska država rojena 25. junija, je stereotipno sprejeto, ni pa zgodovinsko in pravno točno. Kar dokazuje temeljna ustavna listina. Tudi povabilo partizanskim veteranom na proslavo v Normandiji to dokazuje,” tako Janez Stanovnik.

https://twitter.com/urbad48709714/status/1290556775905857536

Igor Omerza pa te dni zaključuje knjigo z naslovom: “Pravi obraz Janeza Stanovnika”, v kateri med drugim piše, da naj bi Stanovnik na skrivaj stopil v partijo leta 1944, v partijo naj bi ga včlanil Boris Kidrič, čeprav naj bi še po vojni deloval kot krščanski socialist. To naj bi bil spoznal Edvard Kocbek in mu očital, da je “prodal dušu hudiču”. Po vojni je Stanovnik odšel v Beograd, kjer je delal pod patronatom Kidriča in predvsem Edvarda Kardelja. Ko je Boris Kidrič umrl, ga je Edvard Kardelj poslal v OZN leta 1952. Nato se je vrnil v Beograd in se posvetil predvsem akademski karieri, med drugim je bil dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, nato pa odšel v Ženevo, kjer je bil 15 let. S politikom Francetom Popitom naj bi Stanovnik prijateljeval še v partizanskih časih, kar je bilo pomembno za to, da ga je Franc Popit povabil v slovensko predsedstvo za člana predsedstva in leta 1988 za predsednika predsedstva RS, ko je odstopil Andrej Marinc.

Na predsedniških volitvah je Janez Stanovnik premagal novinarko Mojco Drčar Murko. Kmalu zatem naj bi se Stanovnik priključil tako imenovani Kučanovi liniji v partiji in “izdal” Franceta Popita. Pomenljivo je, da je Stanovnikov kip poleg Staneta Kavčiča, ki naj bi ga odstavila prav France Popit in Edvard Kardelj. Janez Stanovnik se je kot predsednik predsedstva SRS Slovenije v času procesa JBTZ večkrat sestajal s predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic, predvsem Igorjem Bavčarjem. Bavčar je kasneje, kot je dejal Stanovnik, kljub drugačnemu dogovoru pogovore neavtorizirano objavil (v Tribuni in Mladini). Čeprav naj bi, kot je dejal Stanovnik, iz njih bilo razvidno, da je s simpatijami spremljal prizadevanja Odbora, pa je prišlo do afere, saj je Stanovnik Bavčarju dejal, da Milan Kučan meni, da bi bi lahko bil Franc Popit slovenski Bilak. (Vasil Biľak je v tako imenovani Praški pomladi kot privrženec konzervativne linije izdal Aleksandra Dubčka). Milan Kučan naj bi Janezu Stanovniku dejal, da bo France Popit slovenski Bilak in če bo kdo “skočil Kučanu v hrbet, bo to Popit”, kar je razjezilo Franca Popita, ki je o tem napisal dve javni pismi. Frakcijski spopad pa je dobil Milan Kučan, ki ga je podprl tudi Janez Stanovnik. Več o tem naj bi v svoji najnovejši knjigi “Pravi obraz Janeza Stanovnika” konec avgusta razkril Igor Omerza.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)