(V ŽIVO) Mladi za podnebno pravičnost z “zadnjim pozivom poslancem pred ključnim odločanjem o JEK2”

DZ bo danes v okviru redne seje razpravljal o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o zagotavljanju oskrbe z elektriko z drugim blokom krške nuklearke (Jek 2) in drugimi nizkoogljičnimi viri ter predstavil stališča o resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji. Glasovanje bo v četrtek.

Resolucija bo po predlogu, o katerem bodo poslanske skupine predstavile le stališča, razprava pa ni predvidena, med drugim določila energetsko mešanico jedrske energije in obnovljivih virov energije ter podprla izgradnjo novih jedrskih elektrarn, če bo to ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za okolje. Pri tem naj bi bila zagotovljena dialog z vsemi deležniki glede rabe jedrske energije in civilni nadzor nad investicijami.

Na resolucijo bi se po prvotnem predlogu sklicevalo tudi referendumsko vprašanje, a so ga predlagatelji pred obravnavo na pristojnem odboru DZ spremenili, tako da se po novem glasi: “Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilnost oskrbo z električno energijo?” Glede na napovedi predlagateljev bo referendum 24. novembra.

Referendum je bil glede na napovedi iz koalicije sprva predviden bližje obdobju 2027-2028, ko naj bi bila sprejeta investicijska odločitev. A je opozicijska SDS pohitela in v začetku leta vložila predlog za razpis referenduma. Po dogovoru parlamentarnih strank so ga umaknili in stranke, z izjemo Levice, so ga nato vložile skupaj.

Predlog, da bi referendum izvedli že letos, deli javnost. Predstavniki gospodarstva, večji del politike, del jedrske stroke, tudi predstavniki študentov ljubljanskih fakultet za strojništvo, elektrotehniko in gradbeništvo so za čimprejšnjo odločitev za projekt, saj da bo Jek 2 zanesljiv, stabilen, nizkoogljičen vir elektrike, s katerim da bo država manj odvisna od uvoza energije in razmer v tujini. Proti hitenju z odločitvijo pa so med drugim vrsta nevladnih organizacij, Mladi za podnebno pravičnost, del političnih strank in del jedrske stroke, saj da je premalo znanega o projektu, ki da lahko ogrozi finančno stabilnost države, poleg tega pa tudi ni razprave o možnosti, da bi v prihodnje vsa proizvodnja elektrike temeljila na obnovljivih virih.

Družba Gen energija je v torek predstavila interno oceno investicijske vrednosti brez stroškov financiranja, ki bi se, odvisno od velikosti reaktorja (izhodišče za izračune je bil reaktor med 1000 in 1650 megavati moči) gibala med 9,3 in 15,4 milijarde evrov. Povprečno stroškovno ceno za 80 let delovanja ob vključenih stroških financiranja ocenjujejo na 66 do 81 evrov za megavatno uro.

Predlogu za razpis referenduma je danes namenjenih dobrih šest ur razprave, glasovanje o obeh predlogih pa bo v četrtek.

Pred odločanjem poslancev o referendumskem vprašanju o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK2) ter resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije, predstavili pa bodo tudi okvir za zagotavljanje nepristranskih informacij o JEK2 pa bodo pred DZ na novinarski konferenci Mladih za podnebno pravičnost predstavili okvir za zagotavljanje nepristranskih informacij o JEK2.

V ponedeljek pa so  nevladniki DZ pozvali k umiku resolucije in referenduma o Jeku 2.  Za referendumsko odločanje o gradnji drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) trenutno ni znanih dovolj podatkov, meni več okoljskih nevladnih organizacij, zato DZ pozivajo, naj umakne predloga resolucije o rabi jedrske energije in posvetovalnega referenduma o Jeku 2. Država bi morala predstaviti tudi scenarij s 100 odstotkov OVE, poudarjajo.

“Politiki, ki bodo danes potrdili referendum, ne vedo, ali govorimo o 10, 15, 20 ali 50 milijardah, ne vedo, koliko bo stala elektrika, niti okvirno ne vedo, kako bomo shranjevali odpadke, koliko bo stalo ravnanja z jedrskimi odpadki,” je na skupni novinarski konferenci pred poslopjem DZ v Ljubljani dejal Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Poudaril je, da se družbo obravnava kot amorfno gmoto, s katero se da manipulirati, ne pa kot družbo, s katero je treba sodelovati, ji transparentno predstaviti podatke in delovati za njeno skupno dobro.

Vlada mora za odgovorno odločanje na referendumu javnosti predstaviti dva scenarija energetskega prehoda, jedrskega in nejedrskega, z vsemi konkretnimi posledicami in tveganji, tudi varnostnimi, je dejal ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze in član osamosvojitvenega predsedstva Dušan Plut. Spomnil je na vojaške napade na nuklearke, med drugim ob aktualnem ruskem napadu na Ukrajino, in grožnje takratne jugoslovanske vojske med osamosvojitveno vojno 1991 Nuklearni elektrarni Krško.

Poslance pozivajo, naj ne glasujejo za resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in za posvetovalni referendum, je dejal Jonas Sonnenschein iz Umanotere. Vlada bi morala narediti primerjavo različnih opcij razvoja energetskega sistema, vključno z jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije (OVE) ter gospodarskega razvoja, nato pa bi morale slediti specifične analize za različne scenarije in projekte, je poudaril. Nesmiselno se mu zdi, da bo DZ najprej sprejel resolucijo, nato pa prebivalstvo o istem vprašanju povprašal na referendumu, odločal pa bo, še preden bo Gen energija predstavila vsaj nekaj bolj konkretnih podatkov.

Ponavlja se zgodba Teša 6, s katero smo zabetonirali sektor energije in izgubili priložnost za prehod na OVE, je menila Lidija Živčič iz Fokusa. “Politika se je enozložno odločila, da imamo pač en scenarij, jedrskega, in da drugih niti ni treba preučevati. Sedaj se bodo v DZ odločili za to, da gremo naprej po tem scenariju, nato pa nam jeseni pustili pot t. i. demokratičnega odločanja, ko bomo lahko rekli, ali si tega želimo ali ne. Seveda je vse skupaj ena velika farsa in rezultat takšnih postopkov je že dobro znan,” je dejala. Podarila je, da je poceni elektrika iz že amortiziranih jedrskih elektrarn, iz novih pa ne, jedrska energija tudi ni podnebno nevtralna.

Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija je povedala, da so upali, da bo v resoluciji varovalka za drugi referendum leta 2027 ali 2028, ko bodo znane vse ključne informacije o projektu. Predsednik vlade Robert Golob je sprva poudarjal, da morajo imeti državljani pred odločanjem na voljo vse potrebne informacije, in namigoval, da obstaja možnost tudi drugega referenduma, sedaj pa je podlegel pritiskom opozicije in obrnil ploščo, je bila kritična. Projekt Jeka 2 ne rešuje podnebne krize, ukrepe za razogljičenje je treba sprejeti zdaj, ne čez 20 let, je poudarila. Ne gre le za vprašanje proizvodnje elektrike, ampak za to, v kakšni družbi želimo živeti, kar je razprava, ki terja širši družbeni konsenz. “To je debata, ki zahteva tudi vizionarski pristop, ki pa ga ta politika očitno ne zmore,” je ocenila.

Iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije so danes ločeno poslali poziv, naj DZ obravnavo predlogov resolucije in referenduma preloži na obdobje, ko bodo javnosti predstavljeni vsi pomembni podatki o energetski in jedrski prihodnosti. Zoran Kus iz ZEG med drugim opozarja, da bi gradnja Jeka 2 predstavljala bistveno preveliko finančno tveganje za državo.