“Not so fast (ne tako hitro) ali če vprašate Đura bi …” – Janševa SDS in Toninova NSi že imata spisane zahteve za oceno ustavnosti odlokov o razpisu referendumov

DZ je sinoči sprejel tri odloke o razpisu posvetovalnih referendumov, s katerimi je določil datum njihove izvedbe. Ti naj bi bili 9. junija, ko bodo potekale tudi evropske volitve. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za razpis referenduma, pa so določili ponedeljek, 6. maj.

Odloki o razpisu referendumov so bili včeraj izglasovani z glasovi poslancev Svobode in Levice. Za izvedbo referendumov hkrati z evropskimi volitvami so se zavzemali v Svobodi, tudi zato, ker računajo, da bodo s tem na volišča privabili več ljudi. Glasove so prispevali tudi v Levici, kot so pojasnili, iz pragmatičnih razlogov. V opozicijskih SDS in NSi so glasovali proti odlokom o razpisu referendumov, v SD pa so se glasovanja vzdržali.

Čeprav so medijske hiše in novinarji  tako imenovanih  MSM medijev, sinoči kot zdravo za gotovo poročali , da referendumi bodo, pa se lahko še hudo zaplete.  Janševa SDS in Toninova NSi imata namreč že spisane zahteve za oceno ustavnosti vsaj dveh referendumov in sicer do pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o rabi konoplje. Stranki sta si, kot smo neuradno izvedeli, razdelili kdo bo napadal katerega od referendumov. Tako je SDS prevzela referendum o  prostovoljnem končanju življenja, NSi pa bo na ustavnem sodišču izpodbijala odlok o razpisu referenduma o uporabi konoplje.

Glede na izredno kratke roke, ki jih mora loviti vladajoča stranka Svoboda, bi v primeru , če bo ustavno sodišče vzelo v obravnavo oba predloga moralo odločati izredno hitro, praktično med prvomajskimi prazniki, pa tudi , če se bo to zgodilo kasneje, bi to utegnilo zelo zaplesti referendumsko aritmetiko. Velike polemike glede ustavnega sodišča in ustavnih sodnikov bi  tako morali razumeti tudi v kontekstu odločanja o referendumih, saj utegne ustavno sodišče pokvariti trud, ki ga je predvsem vladajoča stranka vložila v datum izvedbe referendumov in sicer sočasno z evropskimi volitvami.

Morda računajo na trenutno razmerje znotraj ustavnega sodišča, ki je sicer naklonjeno vladajoči politiki, vendar se bodo ustavni sodniki le s težavo izognili odločanju vsaj o dveh zadevah in sicer proceduralni telovadbi pri referendumu  o uporabi konoplje in še bolj dilemi o členu, ki govori nedotakljivost človekovega življenja. Gre za resno ustavno pravno vprašanje in po mnenju nekaterih pravnikov, bi morali v ustavi najprej definirati izjemo pri prostovoljnem končanju življenja – evtanaziji.

Dilema je podobna, kot v členu ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok  svobodno in dodatno “država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok”. Ustava tako zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok, kar po mnenju zagovornikov  zajema tudi pravico do splava, toda ustavno sodišče se v smislu interpretacije  o tem vprašanju še ni izreklo, čeprav je interpretacijo mogoče razumeti in se razlaga v tem smislu  Po analogiji bi torej morali precizirati tudi člen, ki govori o nedotakljivosti  človekovega življenja, ….razen, ko gre za prostovoljno odločitev o prekinitvi življenj, torej – evtanazijo.

Obravnava tega na ustavnem sodišču pa bi v vsakem primeru posegla v volilna opravila, ki so potrebna za razpis referendumov, ki jih je državni  določili ponedeljek, 6. maj. Če pustimo ustavno sodišče in pravno telovadbo, ki nas čaka že me prvomajskimi  pazniki, pa so tu še  dileme, ki jih jih bodo imeli državljani, ko bodo odločali o omenjenih referendumih. Gre namreč za to , da je slovensko volilno telo, ki sicer voli večinsko sredinsko ali bolj levosredinsko v resnici zelo konzervativno in veliko vprašanje, predvsem pa tveganje za pobudnike referenduma, ali je  volilno telo večinsko res pripravljeno na to, da podpre evtanazijo in uporabo konoplje za osebne namene.

Ali, “če bi na tem mestu vprašali  Đura…,” bi ustavno sodišče pravzaprav naredilo uslugo vladajoči koaliciji, če bi te dve delikatni vprašaji umaknilo z dnevnega reda evropskih volitev, saj se utegnejo ti referendumi sprevreči v svoje nasprotje, ko gre za aktivacijo volilnega telesa in  bodo aktivirale predvsem nasprotnike. Tako se utegne trenutna zmaga v bitki med pozicijo in opozicijo oziroma bodimo precizni med vladajočo stranko in opozicijo na srednji rok pokazati v resnici kot poraz, kar pa je veliko, preveliko tveganje v bitki za mesta v evropskem parlamentu.

Matematika po kateri naj bi referendumi služili aktivaciji volilnega telesa , predvsem tistega, ki bi na volišča spravil volivce Svobode in koalicije se zato utegne pokazati kot kontra produktivna, Mislim v smislu , da bo predvsem služila opoziciji za aktiviranje ljudi naj gredo na volišča in volijo proti evtanaziji in uporabi konoplje. Živi bili pa videli. Še najmanj je “problematičen” s stališča ljudi referendum o preferenčnem glasu, ki ga  vsaj večina volilnega telesa ne glede na politično orientacijo podpira. Bolj problematične je za politiko oziroma za stranke , ki si ga ne želijo, saj bi jim volivci tako vzeli odločanje o tem, koga želijo videti oziroma poslati v parlament.