Veter sprememb pred nedeljskimi volitvami

Te dni, natančno 9. novembra 1989, je obletnica padca Berlinskega zidu in Evropa je šla v neko drugo smer. 3. Oktobra leto, dni kasneje leta 1990 je prišlo do zgodovinske združitve dveh nemških držav Demokratične Republike Nemčije in Zvezne Republike Nemčije. Padec Berlinskega zidu je dramatično vplival ne samo na razpad Sovjetske Zveze, ampak tudi Jugoslavije in seveda omogočil, da je Slovenija postala samostojna država. Šlo je za poseben zgodovinski trenutek, ki smo ga izkoristili.

Glasbena skupina Scorpions iz nemškega Hanovra je bila leta 1989 na gostovanju v Rusiji, natančno v Moskvi. Inspirirana, s to turnejo, je nastala pesem Veter sprememb – “Wind of Change”. Prvotni cilj pesmi je bil promocija perestrojke v Rusiji. Vendar se je godilo nekaj, kar se rado zgodi, da delo zaživi neko svoje življenje. Pesem je postal planetarni hit, za Nemčijo pa hit dvajsetega stoletja. Pesem je postala simbol združevanja Nemčije.

Težko rečem zakaj mi je ta pesem prišla ponovno v spomin pred drugim krogom predsedniških volitev. Morda zato, ker ne glede na izid drugega kroga, nikoli več v Sloveniji v zvezi s predsedniško funkcijo ne bo tako, kot je bilo. Letošnja kampanja je bila drugačna od ostalih, ne toliko zaradi vsebine in forme ali kandidatov, ki so nastopili na teh predsedniških volitvah, ampak zaradi splošne družbene klime proti obstoječemu establišmentu in kontinuiteti načina vladanja. Vsekakor pa je, oba akterja drugega kroga, ta predsedniška kampanja zaznamovala za vedno.

Zdi se nekako, da so te volitve vendarle prelomne, ampak v nekem drugem smislu, v smislu nekega političnega vzorca, ki je v Sloveniji prioriteten od leta 1990 oziroma od nastanka samostojne države po padcu železne zavese, kot se je popularno imenoval padec Berlinskega zidu. Ne gre več za osebnosti in akterje, ampak neko klimo oziroma vzdušje v javnosti.

Prelomne so, če hočete tudi v tem smislu, da sta v kampanjo posegla dva akterja, dve zgodovinski osebnosti, povezane z nastankom te države Milan Kučan in Janez Janša, z zanimivo in skupno poanto – zdaj je pa dovolj! ali v angleščini “that is enough”! Pri prejšnjih kampanjah tako ostrih posegov nismo bili vajeni ali pa vsaj niso bili tako izpostavljeni.

Za politični razred bo rezultat seveda zelo pomemben v dvojnem smislu. Če bo zmagal Pahor, to pomeni kontinuiteto sedanjega načina vladanja od leta 1990 naprej in torej, razen nekih korekcij, brez radikalnih sprememb. Zmaga Šarca pa bi pomenila rdeči alarm za etablirano politiko oziroma stranke, saj bo pomenila željo po spremembah, ne samo na številki 1 oziroma pri vrhu, ampak tudi globlje v politični garnituri in predvsem pri dosedanjem vzorcu vladanja.

Kašna panika vlada med političnim razredom je dan pred volilnim molkom razvidno iz medijev, kjer nekateri “maisntream” mediji, bodisi s članki ali z aktivnostmi preko družbenih omrežij, panično napadajo Šarca, kot da bi nekdo poklical v redakcije in naročil, naj z vsemi sredstvi udarijo po Šarcu. Ne zaradi Šarca samega, verjetno proti njemu nimajo nič, ampak zaradi nepredvidljivih posledic morebitne njegove zmage, ki bi lahko zmajala temelje političnega establišmenta in ustaljene vzorce vladanja. Vendar v zadnjih trenutkih je izjemno težko spremeniti tok kampanje.

Verjetno je zadeva po “tovariških kritikah” Pahorja šla predaleč in ni bilo mišljeno, da bi to lahko privedlo do tako tesnega rezultata ali celo ogrozilo njegovo izvolitev, ampak bolj v smislu, da bo tokrat vzel lekcijo zares in se spremenil. Vendar vsega ni mogoče predvideti in ko se kepa začne valiti z vrha hriba, podira vse pred sabo in dobi neko svojo dinamiko, kjer nikoli ne veš kje se bo ustavila. Kako močan bo ta veter sprememb, bo seveda jasno šele v nedeljo in če se nekoliko pošalim, je po vremenoslovcih napovedana hladna fronta slabega vremena, ki se bo intenzivirala v nedeljo zvečer.

Ankete javnega mnenja, tako kot pred prvim krogom, dajejo prednost Pahorju pred Šarcem. Po volilni anketi Dela, agencija Episcenter napoveduje, da bo v nedeljo Borut Pahor dobil 56,3 odstotka podpore, izzivalec, kamniški župan Marjan Šarec, pa 43,7 odstotka podpore (na vzorcu 1025 vprašanih). Agencija Ninamedia za Večer in Dnevnik je Pahorju namerila 53,2 odstotka glasov. Šarec pa naj bi prejel 46,8 odstotka glasov. Interval zaupanja pri obeh volilnih napovedih je sicer zelo širok, a je še vedno v Pahorjevo korist. Vendar so interpretacije pri obeh anketah zaradi izkušenj v prvem krogu, kjer so volilne ankete napovedovale zmago Pahorja v prvem krogu, zelo previdne.

Ampak, če se spomnimo volitev leta 2011, ko so ankete javnega mnenja vseskozi napovedovale zmago SDS-a v zadnjih dneh ali urah, pa je prišlo do dramatičnih sprememb v volilnem telesu in takrat je zmagala Jankovičeva Pozitivna slovenija, ki je dobila 28 mandatov SDS pa 26.

Zelo veliko bo očitno znova odvisno predvsem od volilne udeležbe, ki pa morda ne bo dosegla ali presegla prvega kroga, ampak bo kot kažejo ankete, nižja tako, da se bo edina relevantna raziskava javnega mnenja izvajala na dan volitev s štetjem oddanih glasovnic. Videli bomo kako močan je veter sprememb.