(VIDEO) Umar rahlo znižal napoved gospodarske rasti za leto 2024

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos napoveduje 2,4-odstotno rast slovenskega BDP. To je 0,4 odstotne točke manj od pričakovanj septembra lani. Napoved gospodarske rasti za leto 2025 je ohranil pri 2,5 odstotka, v letu 2026 pa pričakuje 2,6-odstotno rast. Inflacija se bo večino leta umirjala, a nato spet nekoliko zvišala.

Na gospodarska gibanja bodo po pričakovanjih ugodno vplivali nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja, ki pa je nekoliko počasnejše od pričakovanj iz lanske jeseni.

Rast v izvoznem sektorju bo po ocenah Umarja omejevala tudi poslabšana konkurenčnost kot posledica povečanih domačih stroškovnih pritiskov, predvsem stroškov dela.

Zasebna potrošnja se bo po drugi strani ob krepitvi realnih dohodkov in ohranjanju visoke zaposlenosti zvišala, k rasti investicijske dejavnosti pa bosta ob državnih naložbah, povezanih tudi z obnovo po poplavah in izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, po pričakovanjih Umarja krepila tudi okrevanje investicij podjetij v opremo in stroje ob okrevanju izvoza ter močna rast stanovanjskih investicij.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala direktorica Umarja Maja Bednaš, je razmeroma skromna pospešitev rasti zasebne potrošnje glede na lani v veliki meri metodološke narave, in sicer v povezavi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovim preoblikovanjem v zdravstveni prispevek. Po novem namreč tu ne gre več za zasebni, temveč javni izdatek, tako da bo ta sprememba na koncu pozitivno vplivala na rast državne potrošnje, ki se bo letos okrepila, je pojasnila.

Negativna tveganja za napoved po pojasnilih Umarja izhajajo predvsem iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju, v domačem okolju pa so povezana z omenjenimi vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor, s sposobnostjo ohranjanja visoke investicijske dinamike države ter z nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.

Inflacija se bo po ocenah urada letos večji del leta postopoma umirjala. Po besedah Bednaš letos pričakujejo umiranje rasti cen življenjskih potrebščin v vseh skupinah, najmanj izrazito pa v skupinah storitev, in sicer zaradi visoke rasti dohodkov in povpraševanja, tudi plač, sploh v storitvenih dejavnostih, kot je gostinstvo, kar vpliva tudi na cene v teh sektorjih.

Konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta pa bi se lahko inflacija zaradi učinka osnove in izteka ukrepov za zajezitev visokih cen energentov spet nekoliko povišala.

Povprečna letna inflacija naj bi se tako letos z lanskih 7,4 odstotka znižala na 2,7 odstotka, v letu 2025 pa naj bi se ob upoštevanju izteka draginjskih ukrepov in kljub umirjanju rasti cen v večini skupin blaga in storitev povišala na 3,4 odstotka. Leta 2026 naj bi se inflacija nato umirila na 2,2 odstotka.

Na področju trga dela v Umarju pričakujejo dodatno umiritev naraščanja zaposlenosti in upadanja brezposelnosti. Tudi v prihodnjih letih bo vidnejšo rast zaposlovanja omejevalo pomanjkanje delovne sile, povezano z demografskimi gibanji.

“Tudi v prihodnjih dveh letih se zaposlenost ne bo bistveno povečala, pomanjkanje delovne sile pa bodo nekoliko omilili nekateri ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile, ki jih bilo treba še okrepiti. Zaposlovanje tujih delavcev bo namreč – podobno kot v zadnjih letih – ključno za rast zaposlenosti,” je menila direktorica urada.

Povprečno število registriranih brezposelnih bo letos po napovedih Umarja 47.700, leta 2025 47.200 in leta 2026 46.500, stopnja registrirane brezposelnosti pa bo letos in prihodnje leto 4,8-odstotna in leta 2026 4,7-odstotna.

Nominalna rast povprečne bruto plače se bo letos nekoliko umirila, realna rast pa bo ob pričakovani nižji rasti cen nekoliko višja. Pri tem bo rast plač v zasebnem sektorju tudi letos razmeroma visoka, na kar bodo vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, krepitev teženj po ohranjanju kupne moči dohodka in tudi januarsko povišanje minimalne plače. V javnem sektorju bo medtem na rast plač, ki bo precej nižja kot lani, vplivala delna uskladitev plač z inflacijo sredi leta, ocenjuje Umar.

V prihodnjih dveh letih se bo skupna rast plač zaradi umirjanja cenovnih pritiskov in teženj podjetij za izboljšanje v zadnjih letih precej oslabljene stroškovne konkurenčnosti zmanjšala. Napoved rasti bruto plač sicer spremljajo precejšnja tveganja, povezana predvsem z morebitno vztrajnostjo inflacije, večjimi pritiski s trga dela zaradi omejene ponudbe in izvedbo reforme plačnega sistema v javnem sektorju.

Povprečna bruto plača bo tako letos nominalno porasla za 6,9 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa za 5,7 oziroma 4,6 odstotka. Realno se bo medtem letos zvišala za 4,1 odstotka, leta 2025 za 2,2 odstotka, leta 2026 pa za 2,3 odstotka, napoveduje Umar.