Na posvetu v državnem svetu pozivi k čimprejšnji odločitvi glede Jeka 2

Prihodnja energetska mešanica Slovenije, če naj se stremi k razogljičenju in čim manjši uvozni odvisnosti, mora vključevati proizvodnjo elektrike z jedrsko energijo, odločitev glede gradnje drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) bi bilo treba sprejeti čim prej, so poudarjali na posvetu, ki sta ga pripravila državni svet in GZS.

Predsednik državnega sveta, tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Marko Lotrič je na današnjem dogodku v državnem svetu v Ljubljani dejal, da je treba preprečiti, da bi se dekarbonizacija spremenila v deindustrializacijo in energetsko revščino. Energetska strategija bi morala po njegovem mnenju temeljiti na mešanici dostopnih energetskih virov, tudi z nadaljevanjem uporabe jedrske energije.

Strinjal se je s pobudniki posvetovalnega referenduma, poslanci SDS, glede izvedbe referenduma skupaj z evropskimi volitvami in glede morebitnega referendumskega vprašanja, ki bi spraševalo o podpori “stabilni in cenovno dostopni oskrbi” z elektriko iz Jeka 2 in tudi modularnih reaktorjev.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je dejal, da ima slovenska industrija velike načrte glede razogljičenja, da pa pri tem potrebuje podporo države, med drugim v obliki zanesljive dobave elektrike. Pri tem je treba spodbujati rabo obnovljivih virov energije (OVE), a ne zanemariti prednosti Slovenije pri hidro in jedrski energiji.

Odločitev glede Jeka 2 je treba sprejeti čim prej, referendum naj bo hkrati z evropskimi volitvami, je pozval. Ljudje naj povedo, ali podpirajo jedrsko energijo, ostalo – npr. tehnologijo in moč elektrarne ter finančno konstrukcijo – pa naj določi stroka skupaj s politiko, je o najboljši poti prepričan Šimonka.

Da je smiselno referendum izvesti čim prej, se strinja tudi velika večina članov vladne delovne skupine za Jek 2, je povedal vodja te skupine in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za koordinacijo projekta Jeka 2, Danijel Levičar. Kot ključno za uspeh tako velikih projektov je navedel podporo ljudi in lokalnega okolja.

Po njegovih besedah se v svetu spreminja odnos do jedrske energije, saj da se je ne vidi več le kot problem, ampak kot rešitev za energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost. V skupini trenutno največjo pozornost namenjajo pobudi za umestitev Jeka 2 v prostor in temu, da bi v izogib zamudam deležniki sodelovali že v fazi priprav na umeščanje. Ugotovili so tudi, da bodo kadrovske potrebe, tako po inženirskih kot družboslovnih kadrih, “izjemne”. Obravnavali so tudi ekonomika projekta, je povedal.

Glede resolucije o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki naj bi med drugim opredelila, da se v Sloveniji elektriko zagotavlja tudi z Jekom 2, je povedal, da trenutno obravnavajo komentarje k osnutku in da bo predlog razmeroma hitro pripravljen za obravnavo na vladi.

Levičar je ocenil, da se prihodnje zagotavljanje elektrike, po opustitvi premoga, v kombinaciji OVE in Jeka 2 kaže kot prioritetni scenarij.

Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) naj bi pri cilju zagotavljanja zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo po izhodu iz premoga predvidel, da bi se s proizvodnjo v Sloveniji zagotavljalo vsaj 80 odstotkov potrebne moči tudi v kritičnih urah obremenitve prenosnega omrežja. Kot je dejal vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ki je del konzorcija, ki pripravlja posodobljeni NEPN, Stane Merše, bo za to potrebna diverzifikacija virov (OVE, jedrska in drugi nizkoogljični viri). Dejal je, da bi bilo treba čim prej določiti pogoje za odločitev glede Jeka 2.

Slovenija je osnutek posodobljenega NEPN junija lani poslala Evropski komisiji, v tem času so se pripravljale posodobitve politik in ukrepov, ki bodo potrebne, ko bo Evropska komisija podala pozitivno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. Vzporedno je šel dokument v celovito presojo vplivov na okolje. Po dopolnitvah in uskladitvah z mnenji in priporočili bo šel dokument predvidoma marca ali aprila v javno obravnavo, cilj je, da se, kot je zahtevano, posodobljeni NEPN Evropski komisiji predloži do konca junija letos, je povedal Danijel Crnčec z ministrstva za okolje, prostor in energijo.

Da bo treba izkoristiti vse razpoložljive vire energije, je v svojem prispevku poudaril tudi evropski poslanec in nekdanji župan Krškega Franc Bogovič, ki je za Evropski parlament pripravil poročilo glede modularnih jedrskih reaktorjev. Menil je, da bi morali v Sloveniji zgraditi dve veliki jedrski elektrarni ali pa eno veliko in pet modularnih reaktorjev, poleg tega pa med drugim zgraditi še dodatne HE ter sončne in vetrne elektrarne ter izrabljati geotermalno energijo in lesno biomaso.

Do osnutka posodobitve NEPN je bil kritičen ekonomist Jože P. Damijan, ki je skupaj z Dragom Babičem po naročilu GZS pripravil načrt za podnebno nevtralno in energetsko suvereno Slovenijo. Ta koncept, ki temelji na strategiji razvoja elektroenergetskega sistema, ki so jo pripravili v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), med drugim ugotavlja, da osnutek posodobitve NEPN podcenjuje potrebe po zagotavljanju elektrike v prihodnje in da ne upošteva stroškov, ki jih bodo zahtevale izravnave zaradi značilnosti proizvodnje sončnih elektrarn, hkrati predvideva veliko obsežnejša vlaganja, a za manjšo podnebno učinkovitost.

Menil je, da bi morali koncept OVE zamenjati s konceptom nizkoogljičnih virov. Tudi on se je zavzel za čim hitrejše odločitve glede Jeka 2.

Ob robu posveta je stranka SLS napovedala peticijo za zbiranje podpisov za izvedbo referenduma o gradnji Jeka 2 hkrati z evropskimi volitvami 9. junija, so sporočili iz stranke.