Ireno Šinko – ministrico, ki ni bila “na Golobovi liniji,” čaka služba na murskosoboški upravni enoti – TOPNEWS.si

Ireno Šinko – ministrico, ki ni bila “na Golobovi liniji,” čaka služba na murskosoboški upravni enoti

Ireno Šinko – ministrico, ki ni bila “na Golobovi liniji,” čaka služba na murskosoboški upravni enoti

Na glasovanju o razrešitvi ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko je njen odhod podprlo 49 poslancev Svobode, SD, Levice in NSi. Poslanci SDS so se skupaj s poslanko Levice Tatjano Greif in poslancem narodnosti Ferencem Horvathom vzdržali, proti je glasovala poslanka SDS Karmen Furman. Najbolj opazna pa je bil vzdržan glas predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič.

DZ je danes Ireno Šinko razrešil s položaja ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlog za to je podal premier Robert Golob zaradi izgube zaupanja v njeno delo. Napovedal je, da bo vodenje kmetijskega resorja začasno zaupal obrambnemu ministru Marjanu Šarcu.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko, ki je na položaj prišla z bogatimi izkušnjami v panogi, je zaupanje premiera izgubila zaradi neodzivnosti uprave za varno hrano pri zagotavljanju varne hrane. Čeprav so kmetje njeno imenovanje pozdravili, pa so ji delo otežili s protesti. Občasno tudi ni bila “na liniji” s koalicijo.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in Sindikatu kmetov Slovenije so ministrico iz kvote Gibanja Svoboda ob prevzemu funkcije ocenili kot strokovno in dobro izbiro. Vseeno se je že v prvem letu vodenja resorja morala soočiti z nekaj trdimi orehi, večkrat pa je z jasno izraženimi mnenji tudi nasprotovala stališčem lastne stranke ali drugih članov koalicije.

Med drugim tudi pri noveli zakona o zaščiti živali, ki ji je v več točkah nasprotovala. Novelo je vložila koalicija s poslanko SD Meiro Hot, za njeno sprejetje pa se je zavzemala tudi partnerka premiera Roberta Goloba Tina Gaber. Na novelo je državni svet sicer izglasoval veto.

Spomladi letos so bili v ospredju predvsem protesti kmetov. Ti so z njimi opozorili na težave, ki jih prinašajo nove okoljske zahteve, na obremenjevanje z davki, birokracijo, ki da je ni rešila niti novela zakona o kmetijstvu, med drugim so zahtevali usklajevanje neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo, zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter zaščito najboljših kmetijskih zemljišč.

Pozneje so kmetje z vlado le sedli za pogajalsko mizo. V okviru pogajanj, ki še trajajo, so dosegli dogovor o spremembi predloga uredbe o upravljanju območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028, po kateri bodo ukrepi za kmete prostovoljni. Po ocenah predsednika sindikata kmetov Antona Medveda so razrešili okoli tretjino zahtev.

Šinko je ob začetku ministrovanja med drugim napovedala pripravo nacionalnega programa za samooskrbo in strateškega načrta za manj zavržene hrane ter se zavzela za okrepljeno promocijo slovenske hrane, vendar je bil doslej ustanovljen le svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Pri tem je tudi zagovornica slovenske živinoreje, kar ni povsem v skladu z zagovarjanjem vegetarijanske in veganske hrane znotraj vladnega strateškega sveta za prehrano.

Ob naraščajoči inflaciji je pod taktirko Šinkove zaživel primerjalnik cen živil, ki je ciljal na porazdelitev bremena po celotni verigi. Po nekaj začetnih zapletih se je spremljanje košarice osnovnih živil prijelo, a dejanskega vpliva na cene po vtisu v javnosti in medijih ni čutiti. Cena košarice osnovnih živil namreč vztrajno pada, medletna rast cen hrane pa ostaja visoka, čeprav se počasi umirja.

Senco na mandat ministrice pa meče delo uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki sodi pod okrilje kmetijskega ministrstva. Uprava že od začetka poletja nima direktorja s polnim mandatom, kot v. d. jo s podporo Šinko vodi Vida Znoj. Slednja ni bila prva izbira premiera Goloba. Ta si je na čelu uprave želel veterinarsko inšpektorico Danušo Štiglic, ki ji je stroka nasprotovala.

Po informaciji, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov, so se na upravo vsuli očitki o slabem in prepočasnem komuniciranju s potrošniki ter zadrževanju informacij. Uprava se je očitkov branila z navedbami, da je skladno z evropsko zakonodajo za obveščanje potrošnikov primarno odgovoren odgovorni nosilec živilske dejavnosti, obveščanje pa se izvaja glede na ugotovljeno tveganje in pa verjetnost, da je živilo še lahko pri potrošnikih. Ministrica je kljub pritiskom javnosti zagovarjala delo uprave kot dobro.

Po nekaterih informacijah pa si je negativne točke v svoji stranki nabrala tudi z odrejenim odlovom nutrij, ki sodi pod njeno ministrstvo.

Šinko je tako izgubila premierjevo zaupanje, a odstopne izjave ni podpisala, saj meni, da je prav, da jo razreši DZ, ki jo je tudi imenoval. Tako je Golob v DZ poslal predlog za njeno razrešitev.

Golobovo zaupanje je sicer izgubila prav v času, ko se Slovenija sooča s posledicami hudih vremenskih ujm. Pomoč kmetijski panogi po njih bi bil tako gotovo eden večjih izzivov nadaljnjega dela ministrice, tretje ženske na čelu kmetijskega resorja pri nas za Marijo Lukačič in Aleksandro Pivec.

Šinko, rojena 5. januarja 1964, je po izobrazbi univerzitetna diplomirana kmetijska inženirka in univerzitetna diplomirana pravnica. Po rodu je s skrajnega severovzhoda Slovenije. Študirala je na oddelku za zootehniko na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in pozneje tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.

Ima delovne izkušnje tehnologa v mešalnici krmil, kmetijske inšpektorice, srednješolske učiteljice strokovnega predmeta o živinoreji, vodje oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo pri Upravni enoti Murska Sobota, med letoma 2010 in 2018 je bila direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, nazadnje pred vstopom v vlado pa je bila zaposlena kot višja svetovalka za področje okolja in prostora prav tako na murskosoboški upravni enoti.

COMMENTS

Wordpress (0)