Bruselj v letošnjem poročilu o vladavini prava ugotavlja, da mora Slovenija narediti več v boju proti korupciji, zlasti na visoki ravni
Slovenija je naredila napredek glede neodvisnosti sodstva in javnih medijev ter v boju proti korupciji, v poročilu o vladavini prava ugotavlja Evropska komisija. Slovenijo ob tem poziva k nadaljnjim prizadevanjem, med drugim pri zaščiti novinarjev, izpostavlja tudi izzive in spremembe v povezavi z RTV Slovenija v preteklem letu.
https://twitter.com/PeterZerjavicEU/status/1676532720598683649
Slovenija je naredila določen napredek v skladu s priporočili iz lanskega poročila, med drugim glede svobode medijev in pravosodnega sistema, je razvidno iz poročila o vladavini prava za leto 2023, ki ga je danes objavila Evropska komisija.
Letno poročilo komisije o stanju pravne države obravnava pravosodni sistem, boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij. Vsebuje tudi posebna priporočila za države članice.
“Vladavina prava je lepilo naše evropske demokracije,” je ob predstavitvi poročila dejala podpredsednica komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost. Poročilo vsako leto predstavi stanje vladavine prava v EU kot tudi v vsaki državi članici, pri čemer se vsako leto “potrdi, da nobena država ni imuna na težave”, je dodala.
Poročilo na področju pravosodja za Slovenijo ugotavlja določen napredek pri zagotavljanju, da pravila o parlamentarnih preiskavah vsebujejo ustrezne varovalke za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. V lanskem poročilu je namreč komisija Slovenijo opozorila na pomanjkljivosti pri teh pravilih.
Sloveniji priporoča, naj nadaljuje prizadevanja na tem področju. Prav tako naj zagotovi, da reforma imenovanj sodnikov vsebuje ustrezne varovalke za neodvisnost sodstva. Slovenija naj tudi sprejme ukrepe za dvig prejemkov sodnikov in državnih tožilcev.
https://twitter.com/PetraBezjak/status/1676678633576906755
Ej, @EKvSloveniji, omenjena gospoda bi tudi rada gostila razpravo o Poročilu @EU_Commission glede vladavine prava v Sloveniji. Zakaj sta izpadla kljub izpolnjevanju vaših kriterijev? https://t.co/WBvPEoP8bs
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 5, 2023
Glede medijske svobode in pluralizma komisija ugotavlja, da še vedno obstajajo izzivi, čeprav je opaziti pozitivne premike v zvezi “z ugodnejšo klimo za medije”.
Slovenija je v celoti izvedla priporočilo o krepitvi pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, ugotavljajo v Bruslju.
Komisija tudi ugotavlja, da se je v letu 2022 finančno stanje Slovenske tiskovne agencije (STA) izboljšalo. Od objave lanskega poročila o vladavini prava deležniki niso poročali o nobenem političnem vmešavanju v uredniške odločitve STA, saj je nova vlada razveljavila regulativni okvir, ki je uradu vlade za komuniciranje (Ukom) omogočil financiranje STA po posameznih postavkah in ne letno, piše v poročilu.
Glede RTV Slovenija poročilo navaja, da so se v zadnjem letu izzivi v zvezi z neodvisnostjo zavoda nadaljevali, težave pa naj bi bile povezane z imenovanji na vodstvene položaje, domnevnim trpinčenjem in blatenjem osebja RTV Slovenija ter s sprejetjem spornih ukrepov v zvezi z osebjem in programskim načrtovanjem s strani RTV Slovenija.
Sicer pa komisija ugotavlja, da so bila sprejeta nova jamstva za izboljšanje neodvisnosti javnih medijev.
Glede na to, da v skladu z novimi predpisi organov vodenja in upravljanja RTV Slovenija ne imenuje več neposredno parlament, je pričakovati, da se bo znatno zmanjšala možnost, da bi katera koli vlada prek svoje večine v državnem zboru izvajala politični vpliv na RTV Slovenija. Odvisno od končne vsebinske odločitve ustavnega sodišča se pričakuje, da bodo nedavno sprejeti predpisi okrepili neodvisno upravljanje in uredniško neodvisnost javnih medijev, so zapisali.
Vlada je naredila tudi začetne korake glede zaščite novinarjev. Poročilo ugotavlja določen napredek pri vzpostavitvi nezakonodajnih zaščitnih ukrepov in nobenega napredka pri vzpostavitvi zakonodajnih zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
Glede boja proti korupciji iz poročila izhaja, da je Slovenija v celoti upoštevala priporočilo o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, vključno z zagotovitvijo operativne avtonomije Nacionalnega preiskovalnega urada, povečanjem sredstev državnega tožilstva in revizijo glede zastaranja.
Komisija tudi ugotavlja, da je Slovenija naredila nekaj napredka v zvezi s sprejetjem in začetkom izvajanja protikorupcijske strategije.
Pri tem ji priporoča, naj sprejme novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirom za njihovo izvajanje, ter okrepi prizadevanja za zagotovitev evidence preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v korupcijskih kaznivih dejanjih, tudi v zadevah na visoki ravni.
Na področju sistema zavor in ravnovesij komisija ugotavlja, da je Slovenija v celoti upoštevala lansko priporočilo o zagotavljanju potrebnih varovalk za finančno avtonomijo neodvisnih organov. Na četrto Poročilo Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji za leto 2023 so se že odzvali v kabinetu Roberta Goloba:
Odziv na četrto Poročilo Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji za leto 2023
“Četrto letno poročilo Evropske komisije o vladavini prava v državah članicah EU za leto 2023 kaže na to, da je Slovenija napredovala na skoraj vseh področjih. Kljub temu si bomo še naprej dejavno prizadevali za izboljšanje vladavine prava in upoštevanje novih priporočil,” so ob objavi poročila poudarili ministrica Fajon, državni sekretar dr. Šoltes, ministrica Vrečko in minister Pokuklar.Poročilo o vladavini prava v državah članicah EU tako kot prejšnja leta zajema pregled na štirih področjih: 1.) neodvisnost pravosodja, 2.) nacionalni okvir za boj proti korupciji, 3.) pluralizem in svoboda medijev ter 4.) institucionalne zadeve in ravnovesje vej oblasti. Dodatno je v poročilo za leto 2023 vključena ocena Evropske komisije o izpolnjevanju lanskih priporočil, katerih namen je pomoč pri pripravi reformnih ukrepov na področjih, kjer so priporočene izboljšave.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo v svoji koordinacijski vlogi pozvalo pristojne resorje pozvalo k pripravi odziva na ugotovitve Evropske Komisije in predlogov ukrepov za uresničevanje priporočil ter rokov za njihovo izvedbo. Podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je ob objavi poročila poudarila, da spoštovanje vladavine prava ostaja ena od ključnih prednostnih nalog te vlade. “Pozitiven ton letošnjega poročila in dejstvo, da je Slovenija od lani med vsemi državami članicami dosegla največji napredek jasno govorita o tem, da je vlada s pravimi potezami uspela Slovenijo vrniti nazaj med države, ki odločno spoštujejo vladavino prava – temeljno vrednoto EU. Veseli me, da smo zaradi tega prepoznani kot bolj verodostojni partnerji in kot država, ki se je vrnila v samo jedro EU. Slovenija sicer izjemno ceni proces evalvacije, ki za nas – kot državo, ki ji vladavina prava veliko pomeni – predstavlja pomembno spodbudo za rast in napredek, saj gre navsezadnje za področje, kjer nihče ni popoln in vedno obstaja prostor za napredek,” je še dodala ministrica.
Splošna ocena za Slovenijo
Evropska komisija je v poročilu za Slovenijo ocenila, da je bil v letu 2023 dosežen napredek na več področjih ter da so v celoti ali večji meri izpolnjena priporočila o odpravi ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije, parlamentarnih preiskavah ter neodvisnem upravljanju in uredniški neodvisnosti javnih medijev. S potrditvijo sprememb Zakona o javnih financah konec junija v Državnem zboru je izpolnjeno tudi priporočilo o potrebnih jamstvih za proračunsko avtonomijo neodvisnih organov. Kakovost slovenskega pravosodnega sistema se je izboljšala, nadaljuje se tudi priprava nove protikorupcijske strategije.
Poleg pozitivnih rezultatov je Evropska komisija ugotovila tudi nekatere pomanjkljivosti, in sicer na področju boja proti korupciji, kjer resen izziv predstavlja nizka raven uspešnega pregona korupcije na visoki ravni, vključno z dolgotrajnostjo sodnih preiskav in sojenj. Po oceni Evropske komisije je potreben napredek tudi pri vprašanju zaščite novinarjev. V reformi imenovanja sodnikov je treba zagotoviti jamstva za neodvisnost pravosodja. Prav tako je Evropska komisija pozvala k ureditvi vprašanja povišanja prejemkov sodnikov in državnih tožilcev.
Neodvisnost pravosodja
“Veseli me, da je na področju pravosodja opazen napredek v primerjavi z letom 2022, da so bila rešena nekatera pomembna vprašanja, kot na primer povečanje sredstev državnemu tožilstvu, da se zaupanje javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji še naprej povečuje,” je poudaril državni sekretar dr. Igor Šoltes. Evropska komisija pozdravlja predvideno reformo glede prenosa pooblastil za imenovanje sodnikov z Državnega zbora na predsednika republike. Poročilo o vladavini prava nadalje izpostavlja tudi vprašanje dviga oziroma ureditve sodniških plač do katerega se je pretekli teden opredelilo tudi Ustavno sodišče RS. V luči odprave protiustavnosti si Vlada RS prizadeva, da se nove rešitve pripravijo čim prej. Neodvisnost sodnikov je namreč bistvena predpostavka zagotavljanja varstva pravic oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih.
Svoboda in pluralnost medijev
Na področju svobode in pluralnosti medijev se Slovenija še vedno sooča z izzivi, kljub temu pa so opazni napori za vzpostavitev prijaznejšega okolja za medije. Prav tako je bil ugotovljen napredek pri omogočanju delovanja civilne družbe.
“Evropska komisija je izpostavila številne pozitivne premike na področju medijev. V celoti smo upoštevali lanska priporočila za okrepitev neodvisnega upravljanja in delovanja javnih medijev. Z novim zakonom o RTV Slovenija smo zmanjšali neposreden vpliv politike na naš največji javni medij, prav tako smo znova vzpostavili financiranje in nemoteno delovanje Slovenske tiskovne agencije. Čakajo nas pa še ukrepi na področju zaščite novinarjev, omejevanju sovražnega govora in spodbujanju pluralizma, ki jih bomo vključili v prenovljeno medijsko zakonodajo,” je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko.
Nacionalni okvir za boj proti korupciji
Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za notranje zadeve z ostalimi deležniki dejavno sodelujeta s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki pripravlja osnutek prenovljene Resolucije o preprečevanju korupcije. Povečala so se sredstva, namenjena državnemu tožilstvu in Policiji, tako kot sredstva za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije. Z novim zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) so vzpostavljeni dodatni mehanizmi za zaznavanje in odpravo kršitev predpisov v delovnem okolju, vključno s korupcijo.
Boj proti korupciji je ena od prednostnih nalog mandata ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja: “Takoj po prihodu na ministrstvo februarja letos sem podpisal usmeritve in obvezna navodila Policiji za prednostno obravnavanje korupcijskih kaznivih dejanj. Delujemo v smeri, da je preiskovanje teh kaznivih dejanj strokovno, hitro in učinkovito.” Minister je ob tem poudaril, da se moramo zavedati, da samo z represivnimi ukrepi napredka na tem področju ne moremo doseči. “Pomembno je ozaveščanje vsakega posameznika in družbe kot celote, da izkoreninimo korupcijo, ki zavira napredek sodobne družbe in spodkopa zaupanja v delovanje države,” je še povedal minister.
Nadaljnje dejavnosti v zvezi s poročilom
Vlada Republike Slovenije se bo s poročilom Evropske komisije za Slovenijo predvidoma seznanila na 57. redni seji vlade, ki bo potekala jutri, 6. julija 2023. Evropska komisija pa bo poročilo predstavila na julijskem zasedanju Sveta EU za splošne zadeve.
Sporočilo za javnost je objavljeno na spletnem portalu GOV.SI.
