Svet RTVS “sprejel odločitev, da storitev Odvetniške družbe Matoz ne bo uporabljal”

Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) se nadaljujejo postopki konstituiranja novih upravljavskih organov. Objavljena sta razpisa za vse člane uprave. Novi svet RTVS je medtem v internem informatorju objavil svoj poslovnik in pozval pristojne k imenovanju članov finančnega odbora. Na prvi dopisni seji pa so zavrnili svetovanje Odvetniške družbe Matoz.

Svetniki RTVS so se namreč na dopisni seji, ki je potekala čez vikend, seznanili s petkovim dopisom Uroša Urbanije, ki ga je po pooblastilu v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha naslovil na predsednika sveta Gorana Forbicija. Obvešča ga, da je bila na podlagi povpraševanja za odvetniške storitve svetovanja svetu RTVS kot najcenejši ponudnik izbrana Odvetniška družba Matoz, in sicer po ceni 50 evrov na uro brez DDV.

A je svet RTVS “sprejel odločitev, da storitev Odvetniške družbe Matoz ne bo uporabljal”.

Urbaniji in Grahu Whatmoughu spodletelo: Janšev odvetnik Matoz ostal brez donosne pogodbe z RTVS https://t.co/AbV718ucJp pic.twitter.com/zF27YoUGOd

— RevijaReporter (@RevijaReporter) June 12, 2023

Franci Matoz je sicer javnosti najbolj znan kot odvetnik prvaka SDS Janeza Janše. Po informacijah portala N1 je vodstvo RTVS povpraševanje poslalo Matozu, odvetniški pisarni Stušek, ki jo vodi direktor Sove v času tretje Janševe vlade Janez Stušek, in odvetniški pisarni Janez Tekavec, s katero ima RTVS sklenjeno pavšalno pogodbo. V slednji so ocenili, da svetovanje in zastopanje novega sveta ne sodi v njihovo redno delo z javnim zavodom in bi za to pravno pomoč zaračunali 200 evrov na uro brez DDV. Višina ponudbe odvetniške pisarne Stušek pa je bila 150 evrov na uro brez DDV, še piše N1.

Dodajajo še, da ima vodstvo RTVS pavšalno pogodbo sklenjeno tudi z odvetniško družbo Čeferin, a tej vodstvo RTVS povpraševanja ni poslalo. “Kot razlog za to je Urbanija v dopisu navedel možnost konflikta interesov oziroma tveganje, da bi se glede na predhodne postopke lahko spor reševal na sodišču – tudi na ustavnem sodišču,” navaja portal. Ob tem so spomnili, da vodstvo ni imelo teh zadržkov, ko je družbi Čeferin pred meseci naročilo pravno mnenje o predlogu nekaterih programskih svetnikov za razrešitev Graha Whatmougha s čela javne radiotelevizije in ga pozneje poslalo ustavnemu sodišču. Ravno to mnenje pa naj bi odločilno prispevalo, da je bil Rok Čeferin v zadevi RTVS izločen iz odločanja.

Urbanija odločitev sveta RTVS obžaluje. Kot je navedel na Twitterju, so svetniki od vodstva “zahtevali, da skoraj čez noč na trgu dobimo novega pravnika”. “Zato je to zavračanje grobo norčevanje,” je zapisal.

Svet RTVS je sicer danes v Informatorju RTVS objavil tudi svoj poslovnik. V njem so poleg nalog sveta opredelili način izvedbe sej, ki lahko potekajo tudi na daljavo ali dopisno, pa tudi, da bodo gradiva za seje sveta in njegovih delovnih teles dosegljiva v elektronski obliki na portalu sveta. Glasovanje je vedno javno. Podatki o tem, kako so posamezni člani glasovali, se vnesejo v zapisnik seje.

Svet RTVS odloča z večino glasov prisotnih članov, z absolutno večino glasov vseh članov pa o svojem poslovniku, o programskih standardih in programskih zasnovah, o programsko-produkcijskem načrtu, o statutu RTVS in o imenovanju in razrešitvi uprave.

Seje sveta so odprte za vabljene ter predstavnike medijev, svet pa zagotavlja javnost svojega dela z javnimi prenosi sej, pri čemer morajo biti udeleženci seznanjeni, da se seje neposredno prenašajo po medmrežju. Posnetek tistega dela seje sveta, ki se prenaša po medmrežju, je po končani seji dostopen javnosti na portalu MMC RTVS. Izjemoma je mogoče javnost s sej sveta izključiti, kadar gre za obravnavo osebnih podatkov, ki jih kot takšne ščiti zakon ali kadar gre za obravnavo podatkov, katerih razkritje bi lahko škodovalo poslovanju RTVS.

Svet RTVS je minuli teden sicer že objavil razpis za predsednika in dva člana nove uprave RTVS. Prav tako je razpis za četrtega člana uprave, delavskega direktorja, v Informatorju RTVS minuli teden objavil še svet delavcev. Po informacijah STA nekateri kandidati tako že zbirajo podporo za vložitev kandidature. Kandidati namreč lahko kandidirajo s podporo reprezentativnega sindikata ali najmanj 50 delavcev z aktivno volilno pravico, ki lahko izrečejo podporo h kandidaturi več zaposlenim.

Delavskega direktorja bodo za štiriletni mandat volili zaposleni na neposrednih volitvah. Pravico voliti imajo vsi delavci, ki delajo v zavodu nepretrgoma najmanj šest mesecev, pravico biti izvoljeni pa vsi, ki so zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev. Izjema pri obeh pravicah so vodilni in vodstveni kadri ter njihovi družinski člani.

Rok za oddajo kandidatur je do vključno 28. junija. Volitve bodo 25. julija med 7. do 19. uro. Za delavskega direktorja bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ne bo dobil več kot 50-odstotne podpore, bodo med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, vnovič volili v drugem krogu volitev, ki bo 16. avgusta.

Do imenovanja uprave skladno s prehodnimi določbami novele zakona o RTVS opravlja svojo funkcijo generalni direktor kot vršilec dolžnosti. Zakon tako ne določa natančno, ali bo uprava konstituirana šele, ko bodo imenovani vsi štirje člani, ali morda trije zadostujejo. “Na to vprašanje bo morala odgovoriti pravna stroka,” je za STA dejal predsednik sveta delavcev Robert Pajek.

Pajek je pojasnil tudi, da so svet delavcev, ministrstvo za finance, ministrstvo za kulturo, Združenje nadzornikov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije od predsednika sveta RTVS že dobili poziv, da do 23. junija sporočijo predloge k imenovanju člana finančnega odbora, ki bo posvetovalno telo sveta RTVS.