(VIDEO)” Jaz podpiram Roberta Goloba, ker je prinesel mir in poslal Janšo v opozicijo, ampak …ugotavljam, da se Janša najbolje počuti v opoziciji” – Zoran Janković na Rožniku o “medvedjih” & drugih uslugah
Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, je v Sloveniji dela prost dan tudi današnji 2. maj. Prvomajske praznike, ki so skupaj z vikendom postregli z več prostimi dnevi, so mnogi izkoristili za krajše počitnice. Ob izteku praznikov in šolskih počitnic, saj se šolarji v sredo vračajo v šolske klopi, je tudi danes na cestah pričakovati povečan promet.
Slovenija je edina država v EU, ki praznik dela obeležuje z dvema dela prostima dnevoma. Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu varčevalnega zakona predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela, a so sindikatu temu nasprotovali. Kot dela prost dan je bil tako ukinjen le 2. januar, ki pa ga je državni zbor konec leta 2016 vrnil na seznam dela prostih dni.
Na ljubljanskem Rožniku se je včeraj dopoldne zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Tradicionalno so se zbrali tudi v številnih drugih slovenskih krajih. V ospredju so bila opozorila na pomen delavskih pravic, solidarnosti ter zahteve po dostojnem plačilu za opravljeno delo.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na Rožniku poudaril, da je v podjetju oz. v katerikoli ustanovi najpomembnejši človeški kapital. “Brez ljudi ni napredka, ni razvoja,” je dejal in dodal, da morajo biti ljudje za dobro delo tudi dobro nagrajeni.
Z vidika nizke brezposelnosti je situacijo v Sloveniji ocenil kot dobro. Ob tem pa je opozoril na pomanjkanje delavcev na področju zdravstva, gradbeništva, gostinstva in hotelirstva. Na kratko se je dotaknil tudi političnih razmer v državi, izrazil podporo premierju Robertu Golobu in priznanje spopadanju z energetsko krizo.
“Mi smo dobili novo vlado pred enim letom, lahko razmišljamo, kaj je bilo dobrega. Jaz bom zase povedal, ker podpiram Robert Goloba, da je prinesel mir, da je poslal Janšo v opozicijo. Ampak po vseh teh letih, kar sobivam na tem političnem področju ugotavljam, da se Janša najboljše počuti v opoziciji. Je mojster referendumov, je mojster interpelacij, je mojster nagajanja, je mojster prevzema RTV-ja, ampak tudi to se bo nehalo. To vam zagotavljam , tako da bomo imeli tisto kar si želimo. V tem času smo preživeli energetsko krizo in tu je treba predsedniku vlade reči hvala, kajti on je bil, poleg te problematike, tvorec rešitve tudi na evropskem nebu. Mnogi predsedniki vlad so reševali energetsko krizo po njegovem konceptu. Čaka ga zdravstvena reforma, čaka ga plačna reforma, ampak jaz sem prepričan, da s pomočjo svobode Ljubljane, mesta heroj, bomo tudi to uredili tako, da bomo imeli boljše življenje za vse ljudi v tej naši državi. ”
Bivši predsednik republike Borut Pahor je nagovoril zbrane na tradicionalnem srečanju na Ravnah na Koroškem. Kot je sporočil prek Twitterja, je zbranim čestital za praznik dela in poudaril pomen solidarnosti in socialne povezanosti. Imamo svojo državo in ta država je skladno z ustavo socialna država, ki v tem smislu stremi k družbeni pravičnosti, je dejal.
(PRVI MAJ) Ponosen, da je bil slavnostni govornik "v srcu Koroške, na delavskem praznovanju", je bil nekdanji predsednik Borut Pahor. V ospredju poziv k državljanski, solidarni, povezani skupnosti, k družbi pravičnosti. https://t.co/nypDwIKxSI
— Večer (@vecer) May 1, 2023
Predsednica SD Tanja Fajon je v poslanici ob prazniku dela opozorila na številne spremembe, ki zadevajo vprašanja prihodnosti dela. Med njimi je izpostavila prekarnost, delo na daljavo, zmanjševanje socialne varnosti, izgorevanje, revščino zaposlenih, pa tudi robotizacijo, digitalizacijo in druge tehnološke spremembe, spreminjanje poslovnih modelov, platformsko delo in krizo sindikaliziranosti. “Vse to terja, da najdemo rešitve na nove izzive in nove delavske pravice,” je zapisala.
Odgovore, kako bomo delali in živeli v prihodnje, je po besedah Fajonove nujno iskati s partnerskim socialnim dialogom. “Izhodišče za to je jasno: ne na račun zniževanja socialnega standarda ljudi, delavskih pravic, družbene solidarnosti in varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter enakih možnosti vseh, ne glede na okoliščine, ki jih opredeljujejo,” je dodala Fajonova. Prepričana je, da je pravi odgovor socialno partnerstvo, s katerim lahko država uravnoteži odnos med kapitalom in delom.
Poslanice so ob prazniku pripravili tudi predsednici republike in DZ, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič ter predsednik vlade Robert Golob.
V poslanici ob 1. maju je predsednik vlade Robert Golob zapisal, da je blaginja, ki nam jo prinaša gospodarska rast, sad prizadevanj vseh nas. Zato je prav, da se izboljšuje položaj vsakega posameznika, ki tako ali drugače sodeluje v verigi delovnih procesov. “Živimo v času velikih sprememb, novih tehnologij in hitrega razvoja, pa vendar smo ljudje tisti, ki s svojim delom ustvarjamo pogoje za napredek in blaginjo družbe. Pri čemer imajo pravice delavcev v našem delu sveta že desetletja posebno družbeno težo. Ne gre, da bi se hvalili, a v primerjavi z nekaterimi drugimi državami smo dosegli veliko. Seveda ne dovolj. Proces obrzdanja trga dela ni nikoli zares končan, enako velja za iskanje pravičnega ključa za enakopravno razdelitev presežkov,” je zapisal premier in poudaril, da mora delo omogočati dostojno življenje.
Podobno je v poslanici poudarila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je opozorila, da moramo več pozornosti posvetiti delavkam in delavcem ter razmeram na delovnem mestu, vključno z urejenim in neizkoriščevalskim delovnim razmerjem, spoštljivimi odnosi, varnim delovnim okoljem in pozitivnim vzdušjem.
Nesprejemljivo se ji zdi, da ljudje garajo, ob koncu dneva pa si komaj privoščijo topel obrok. “Nesprejemljivo je, da ljudje garajo štiri desetletja in več, v jeseni življenja pa životarijo ob robu družbe, ki jih vidi kot breme,” je opozorila in dodala: “Delo je vrednota, spoštljiv odnos do ljudi, ki ga opravljajo, pa nenadomestljiva vrlina, za katero se moramo zavzemati. Žal ji še vedno posvečamo premalo pozornosti.” Pirc Musar je ob tem dodala, da lahko k izboljšanju znatno pripomoremo z voditeljstvom, ki družbi iskreno želi prinesti napredek v civilizacijskem smislu.
Urška Klakočar Zupančič je izpostavila pomen boja za delavske pravice in za dostojno delo.