EU predlaga cenovno kapico za ruski plin – “Če se bo EU dejansko odločila za zamejitev cen nafte in plina, kar bi bila absolutno neumna odločitev, bo Rusija ustavila dobavo teh energentov,” pa je zagrozil Vladimir Putin
Evropska komisija bo v luči naraščajočih cen elektrike predlagala uvedbo cenovne kapice za ruski plin, je danes napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Obenem je napovedala omejitev prihodkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.
“Želimo znižati ceno plina, zato bomo predlagali cenovno kapico za ruski plin. Cilj je povsem jasen. Vemo, da naše sankcije močno negativno vplivajo na rusko gospodarstvo, vendar (ruski predsednik Vladimir) Putin deloma blaži posledice s prihodki od plina. Moramo omejiti ruske prihodke, s katerimi Putin financira vojno v Ukrajini,” je povedala predsednica komisije.
Med petimi ukrepi, ki jih bo komisija pripravila v luči naraščajočih cen elektrike, je predsednica von der Leyen napovedala še omejitev dobičkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.
Kaj lahko naredi Evropa? Letos bolj malo. V 3 do 5 letih pa lahko zmanjša odvisnost od ruskega plina. Vprašanje je le, ali bo evropska politična elita političnim preživela to krizo,https://t.co/zuxDerSPtK
— Joze P. Damijan (@jdamijan) September 7, 2022
Po besedah predsednice bodo predlagali, da se ti “nepričakovani dobički” preusmerijo v podporo ranljivim skupinam prebivalcev in podjetij. Omejitev prihodkov mora po mnenju von der Leynove veljati tudi za naftna in plinska podjetja. Komisija bo predlagala, da se za ta podjetja uvede solidarnostni prispevek. Naslednji ukrep bo namenjen podpori podjetjem, ki se zaradi velikih nihanj cen elektrike soočajo z likvidnostnimi težavami.
S to vojno v Ukrajini nihče ne bo pridobil, vsi bomo izgubili (razen morda ZDA). Ukrajina in Evropa na kratek in srednji rok, rusko prebivalstvo pa na dolgi rok.
Edina prava pot je najti diplomatsko rešitev za to vojno in preprečiti nadaljevanje uničevanja Ukrajine in Evrope. https://t.co/80XFQZfTQ8— Joze P. Damijan (@jdamijan) September 7, 2022
Zadnji ukrep pa bo vključeval obvezno omejitev porabe vršne elektrike. Gre torej za porabo v obdobjih dneva, ko je poraba največja. “Prepričan sem, da nismo izgubili ničesar in ne bomo ničesar izgubili … Glavna stvar, ki jo bomo pridobili, je krepitev naše suverenosti,” je Vladimir Putin odgovarja na vprašanje o napredku ruske invazije na Ukrajino.
Vladimir Putin says natural gas supplies to Europe could restart as soon as sanctions on Russia are eased https://t.co/JeS6YCKtc2 pic.twitter.com/1ear5CIccp
— Bloomberg (@business) September 7, 2022
Rusija energije ne uporablja kot orožje proti Evropi, je danes v govoru na gospodarskem forumu v Vladivostoku zatrdil ruski predsednik Vladimir Putin. Kot največjo grožnjo svetovnemu miru je izpostavil sankcije, s katerimi skuša Zahod oslabiti in izolirati Rusijo, a mu to, tako Putin, ne uspeva. Moč Zahoda po njegovem slabi, prihodnost je v Aziji.
Putin: Russia has not lost anything over actions in Ukraine https://t.co/4VHWUPGaoD pic.twitter.com/UX90LSVgmz
— Reuters (@Reuters) September 7, 2022
Pretežen del govora je Putin pričakovano namenil vojni v Ukrajini in njenim posledicam, med katerimi prednjači energetska kriza. Ta posebej pesti Evropo, potem ko se je v minulih mesecih občutno zmanjšal uvoz ruskega plina in se krepi strah, da se utegne že kmalu povsem ustaviti, cene energije pa so posledično eksplodirale.
Zahodni voditelji Moskvi očitajo, da energijo izkorišča kot orožje, medtem ko Rusija odgovornost za zmanjšane dobave pripisuje Zahodu in sankcijam, ki jih je ta proti njej uvedel zaradi vojne v Ukrajini. Pri tem posebej odmeva nedavna ponovna ustavitev plinovoda Severni tok 1.
“Pravijo, da Rusija energijo uporablja kot orožje. Kakšen nesmisel! Kakšno orožje naj bi uporabljali? Dobavljamo toliko, kot je potrebno” glede na prošnje uvoznikov, je udeležencem velikega Vzhodnega gospodarskega foruma danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Putin.
Če se bo EU dejansko odločila za zamejitev cen nafte in plina, kar bi bila “absolutno neumna odločitev”, bo Rusija ustavila dobavo teh energentov, je zagrozil. “Dobavljali ne bomo ničesar, kar je v nasprotju z našimi interesi (…) Nobenega plina, nobene nafte, nobenega premoga, nobenega kurilnega olja, ničesar.”
Kot je še opozoril, evropski plinski trg, ki je doslej vedno veljal za primarnega, od izbruha ukrajinske krize to ni več. Globalna situacija se hitro spreminja in izvoz se vse bolj usmerja proti Aziji, ne le ruski, tudi ameriški, je dejal.
Glede same vojne je ruski voditelj danes ponovil trditev, da je bil napad na Ukrajino nujen in je okrepil suverenost Rusije. “Ničesar nismo izgubili in ničesar ne bomo izgubili,” je bil odločen po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Kot največjo “grožnjo celotnemu svetu” je nasprotno izpostavil “vročico”, s katero zahodne države zdaj uvajajo sankcije proti Rusiji.
Po letih groženj, kot je pandemija covida-19, se svet zdaj sooča z novimi nevarnostmi, je dejal in pojasnil, da pri tem misli predvsem na “sankcijsko vročico Zahoda in njegove neprikrite agresivne poskuse, da drugim državam vsili svoj model obnašanja, da jih oropa njihove suverenosti in jim vsili svojo voljo”.
A, kot je zatrdil v govoru, se Rusija s to “gospodarsko, finančno in tehnološko agresijo” dobro spopada, tako da sankcije bolj škodijo Zahodu samemu kot pa njej.
Čeprav se določeni sektorji ruskega gospodarstva in regije soočajo s težavami, se je gospodarska situacija v Rusiji na splošno stabilizirala, je zatrdil. V nasprotju z napovedmi se bo rusko gospodarstvo v letošnjem letu po besedah predsednika skrčilo minimalno, za okoli dva odstotka. Prav tako je Putin prepričan, da jim bo uspelo zajeziti inflacijo, stopnja brezposelnosti pa je rekordno nizka.
“Ne glede na to kako močno si nekdo želi izolirati Rusijo, to ni mogoče,” je poudaril. EU je obenem očital, da se uklanja “diktaturi ZDA” in zavoljo evroatlantskega zavezništva ogroža življenjski standard lastnih ljudi in socialno-ekonomsko stabilnost.
“V mednarodnih odnosih je prišlo do nepovratnih, celo tektonskih sprememb,” je nadaljeval. Medtem ko moč Zahoda slabi, se vloga azijsko-pacifiške regije v globalnih zadevah po oceni ruskega predsednika občutno krepi, partnerstvo med “dinamičnimi, perspektivnimi” državami v tej regiji pa bo ustvarilo “kolosalne nove priložnosti za naše ljudi”.
Ob tem so iz Kremlja sporočili, da se bosta Putin in kitajski voditelj Xi Jinping osebno sestala prihodnji teden v Uzbekistanu, kjer se bosta oba udeležila vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje. To bo za Xija prvi obisk v tujini od začetka pandemije.
Sicer pa se foruma v Vladivostoku udeležuje predsednik kitajskega parlamenta Li Zhanshu, ki je po rangu tretji najvišji funkcionar kitajske komunistične partije.
Zahodu je Putin danes še očital, da je v dogovoru o izvozu ukrajinskega žita, ki je bil dosežen ob posredovanju ZN in Turčije, prevaral Rusijo in države v razvoju, saj da zdaj večina ukrajinskega žita pristane v rokah Evropejcev in ne tistih najrevnejših, kar je bil namen dogovora.
Russian President Putin intends to attend a G-20 summit in Bali later this year, the country’s ambassador to Indonesia says https://t.co/lr6DQIiznJ
— Bloomberg (@business) September 7, 2022
Rusija bo zato popravila določbe dogovora in omejila število držav, ki bodo lahko prejemale te pošiljke, je napovedal v svoji doslej najostrejši kritiki omenjenega dogovora.